Žitni pridelki
Naše podjetje Grain ProTrade je vodilni dobavitelj visokokakovostnih veleprodajnih žit, pripravljenih za pošiljanje po vsem svetu, po cenah proizvajalcev. Grain ProTrade je bilo ustanovljeno z namenom zagotavljanja vrhunskih izdelkov, izjemnih storitev in neprekosljivih cen ter je hitro postalo zaupanja vreden vir za podjetja po vsem svetu, ki iščejo kakovostno žito po veleprodajnih cenah. Naše podjetje Grain ProTrade ne osredotoča se le na visoko kakovost, ampak ponuja tudi izjemne storitve za stranke. Naša ekipa izkušenih strokovnjakov je vedno na voljo za odgovore na vprašanja, nudi podporo in poskrbi, da je vsaka stranka popolnoma zadovoljna s svojim nakupom.
Žita: izvor, vrste, prehrana, gojenje in drugo
Žita so pomembna osnovna hrana v mnogih regijah sveta in so pomemben vir hrane za milijone ljudi. Vsestranski, cenovno dostopni in hranljivi so na voljo v različnih vrstah in okusih. Toda koliko v resnici veste o žitih? V tem obsežnem vodniku se bomo poglobili v vse, kar morate vedeti o žitih, od njihovega izvora in zgodovine do različnih žit, ki so na voljo, njihovih prehranskih prednosti ter načina pridelave in predelave. Pokrili bomo tudi nekaj okusnih in zdravih receptov, s katerimi lahko žita vključite v svojo prehrano. Ne glede na to, ali ste ljubitelj granole ali želite le izvedeti več o tej pomembni skupini živil, ta vodnik vsebuje vse, kar potrebujete.
Priljubljenost in zgodovina žit
Žita so postala stalnica v prehrani ljudi po vsem svetu. Od skled za zajtrk do barov s prigrizki so musliji našli pot v naše vsakdanje življenje. Toda ali ste kdaj razmišljali o izvoru, vrstah, prehrani, gojenju in drugem, kar sestavlja to raznoliko in fascinantno kategorijo hrane? V tem obsežnem vodniku po žitih se bomo poglobili v svet teh čudes na osnovi žit in odkrili skrivnosti, ki se skrivajo v njih.
Priljubljenost žitaric sega v starodavne civilizacije, kjer so žita gojili in uživali v različnih oblikah. Stari Egipčani so se na primer v veliki meri zanašali na pšenico kot osnovno živilo in jo uporabljali za pripravo kruha in drugih živil. V Aziji je riž zavzel osrednje mesto, saj je stoletja hranil milijone ljudi.
Sčasoma se je pridelava in uživanje žit razširila na različne dele sveta. Razvoj kmetijskih tehnik, kot sta namakanje in kolobarjenje, je omogočil višje pridelke in zmožnost podpiranja večje populacije. To je vodilo do vzpona civilizacij in pomembnosti žitaric v njihovi prehrani.
V sodobnem času se je žito razvilo v različne možnosti. Od koruznih kosmičev do ovsenih kosmičev, nekaj za vsak okus in prehranske želje. Poleg tega, da so žita priročna in vsestranska izbira hrane, ponujajo različne prehranske koristi. Zrna, bogata z vitamini, minerali, vlakninami in ogljikovimi hidrati, zagotavljajo gorivo, ki ga naše telo potrebuje za najboljše delovanje.
Metode kmetovanja so se z leti razvile tudi z napredkom tehnologije in tehnik kmetovanja. Od tradicionalnih metod do trajnostnih in biologično pridelavo vse večji pomen daje okolju prijazna in družbeno odgovorna pridelava žit.
V tem obsežnem vodniku bomo raziskali zanimivo zgodovino, različne vrste, hranilno vrednost in metode gojenja žit. Ne glede na to, ali ste fanatik žit, ki želi razširiti svoje znanje, ali nekdo, ki vas zanima vpliv žit na naša življenja, je ta vodnik vaša prva postaja za vse, kar je povezano z žiti. Vzemite torej skledo, vanjo nasujte svoje najljubše kosmiče in se podajte na to vznemirljivo potovanje po svetu žit.
Izvor žita: starodavne civilizacije in gojenje žit
Začetki žita segajo v starodavne civilizacije, kjer je gojenje žit igralo ključno vlogo pri oblikovanju človeške zgodovine. Od rodovitne dežele Mezopotamije do doline Nila v starem Egiptu so različne civilizacije prepoznale potencial žitnih pridelkov in ga začele izkoriščati.
Ena najzgodnejših znanih poljščin, ki jih je gojil človek, je pšenica. Domneva se, da izvira iz regije, znane kot Rodovitni polmesec, ki vključuje današnje Irak, Sirijo in Turčijo. Pridelovanje pšenice je tem zgodnjim civilizacijam omogočilo prehod iz načina življenja lovcev in nabiralcev v sedeče kmetijske skupnosti. Razvoj kmetijskih tehnik, kot so namakalni sistemi in krila za pridelke, je dodatno prispeval k uspehu pridelave žita.
Druga starodavna žitna kultura je riž, ki ima svoje korenine v civilizaciji doline Inda v današnji Indiji in Pakistanu. Gojenje riža se je postopoma razširilo po vsej Aziji in postalo nepogrešljiva stalnica mnogih družb. Pomen riža v azijskih kulturah se odraža v njihovih tradicijah, obredih in prehranjevalnih navadah.
Koruza izvira iz Mezoamerike, pri čemer so staroselci Srednje in Južne Amerike prvi začeli gojiti to vsestransko žito. Koruza je imela pomembno vlogo v prehrani in kulturnih praksah civilizacij, kot so Maji in Azteki. Njihove tehnike gojenja in metode uporabe so se prenašale skozi generacije in se sčasoma razširile v druge dele sveta z raziskovanjem in trgovino.
Skozi zgodovino pridelava žita ni zagotavljala le preživetja, temveč je krojila razvoj celih civilizacij. Sposobnost zanesljive pridelave in shranjevanja žita je omogočila skupnostim, da so uspevale, kar je podpiralo rast prebivalstva, trgovino in kulturni napredek. Znanje in tehnike, ki jih prenašajo starodavne civilizacije, še naprej vplivajo na sodobne kmetijske prakse in zagotavljajo stalno oskrbo z žitom za zadovoljevanje prehranskih potreb ljudi po vsem svetu.
Razumevanje izvora žit ponuja fascinanten vpogled v prepleten odnos med ljudmi in pridelki, ki so jih hranili tisočletja. Od skromnih začetkov do prostranih polj sodobnega kmetijstva je imelo žito pomembno vlogo pri oblikovanju naše družbe in prehrani naših teles.
Navadna žita: pšenica, riž, koruza, oves, ječmen in drugo
Ko gre za žito, lahko izbirate med različnimi možnostmi. Navadna žita vključujejo pšenico, riž, koruzo, oves, ječmen in drugo. Vsaka vrsta ima svoje značilnosti, okuse in uporabo.
Pšenica je eno najpogosteje zaužitih žit po vsem svetu. Je vsestransko uporaben in ga lahko pripravimo v različne oblike, kot so moka, zdrob in otrobi. Izdelki iz pšenice, kot so kruh, testenine in pecivo, so nepogrešljivi v mnogih kuhinjah.
Riž, drugo pogosto zaužito žito, je glavna hrana za velik del svetovnega prebivalstva, zlasti v azijskih državah. Riž s svojimi številnimi sortami, kot so dolgozrnati, kratkozrnati in aromatični, ponuja vrsto tekstur in okusov, ki ustrezajo različnim kulinaričnim željam.
Koruza je vsestransko žito, ki se uporablja v različnih oblikah. Lahko je svež, posušen ali narejen iz koruznega zdroba, koruznega škroba ali koruznega škroba. Koruza je pomembna sestavina številnih tradicionalnih jedi, prigrizkov in pijač.
Oves je zelo hranljivo žito, znano po svojih zdravstvenih koristih. Pogosto jih uživamo kot ovsene kosmiče, ovsene kosmiče ali ovsene kosmiče. Oves vsebuje veliko vlaknin, beljakovin in bistvenih mineralov, zaradi česar je priljubljena izbira za kosmiče za zajtrk, granole in recepte za peko.
Čeprav se manj uživa, je ječmen hranljivo žito z okusom po oreščkih. Običajno se uporablja v juhah, enolončnicah in solatah, iz njega pa lahko naredite tudi ječmenovo moko ali slad za varjenje piva.
To je le nekaj primerov običajnih vrst žita. Vsaka vrsta ima svoje edinstvene lastnosti in prehranski profil, zaradi česar je primerna za različne kulinarične namene. Raziskave izvora, pridelave in prehrane vsakega žita lahko vodijo do globljega razumevanja in spoštovanja teh pomembnih osnovnih živil.
Hranilna vrednost žitaric: makrohranila, vitamini in minerali
Žitarice so že dolgo osnovna sestavina človeške prehrane, saj zagotavljajo bistvena hranila in energijo za vsakodnevne dejavnosti. Razumevanje hranilne vrednosti žit je ključnega pomena za sprejemanje premišljenih odločitev o naši prehrani in splošnem zdravju.
Makrohranila, ki vključujejo ogljikove hidrate, beljakovine in maščobe, so osnova prehranskega profila žit. Ogljikovi hidrati so glavni vir energije in telesu zagotavljajo gorivo. Žita vsebujejo veliko kompleksnih ogljikovih hidratov, kot je škrob, ki se prebavljajo počasi, kar zagotavlja enakomerno sproščanje energije ves dan.
Beljakovine, še eno vitalno makrohranilo, igrajo ključno vlogo pri izgradnji in obnavljanju tkiv v našem telesu. Žita, zlasti polnozrnata, vsebujejo beljakovine, ki dopolnjujejo aminokislinski profil drugih rastlinskih virov beljakovin, zaradi česar so odlična izbira za vegetarijance in vegane.
Čeprav imajo zrna na splošno malo maščob, vsebujejo zdrave maščobe, kot so omega-3 in omega-6 maščobne kisline. Te maščobe so pomembne za delovanje možganov, zdravje srca in zmanjšanje vnetja v telesu.
Zrna poleg makrohranil vsebujejo tudi vrsto vitaminov in mineralov. Vitamini B, vključno s tiaminom, riboflavinom, niacinom in folno kislino, so v žitih bogati in igrajo pomembno vlogo pri presnovi energije, delovanju živcev in nastajanju rdečih krvnih celic.
Minerale, kot so železo, cink in magnezij, najdemo tudi v žitih in prispevajo k različnim telesnim funkcijam. Železo je potrebno za prenos kisika v krvi, medtem ko cink podpira delovanje imunskega sistema in celjenje ran. Magnezija pa je več kot 300 biokemične reakcije v telesu, vključno z delovanjem mišic in živcev.
Pomembno je vedeti, da se lahko hranilna vrednost zrn razlikuje glede na vrsto in način predelave. Polnozrnata žita, ki vsebujejo celotno jedro zrna, vsebujejo več vitaminov, mineralov in vlaknin v primerjavi z rafiniranimi žiti. Po drugi strani pa so iz rafiniranih žitaric odstranjeni otrobi in kalčki, kar je povzročilo izgubo nekaterih hranil.
Vključitev različnih žitaric v vašo prehrano zagotavlja uravnoteženo mešanico makrohranil, vitaminov in mineralov. Ne glede na to, ali so oves, pšenica, riž ali koruza, žita ponujajo vsestransko in hranljivo osnovo za zdravo prehrano. Razumevanje hranilne vrednosti žit vam lahko pomaga pri premišljeni odločitvi in izkoristite številne zdravstvene koristi, ki jih ponujajo.
Pridelovanje žita v Ukrajini, Kazahstanu in Evropi
Pridelovanje žita v Ukrajini, Kazahstanu in Evropi igra pomembno vlogo v kmetijski proizvodnji teh regij.
Pridelovanje žita je v Ukrajini zelo pomembno. Država je ena največjih proizvajalk žita na svetu in izvaža znatno količino žitnih izdelkov. V zadnjih letih je ukrajinska vlada sprejela ukrepe za nadaljnje spodbujanje pridelave žita in povečanje produktivnosti. To vključuje naložbe v kmetijsko infrastrukturo, spodbujanje sodobnih metod kmetovanja in izboljšanje kakovosti žitnih proizvodov.
V Kazahstanu ima pomembno vlogo tudi pridelava žita. Država ima velike kmetijske površine in je velik izvoznik žitnih izdelkov. Kazahstanska vlada je v zadnjih letih sprejela tudi ukrepe za spodbujanje pridelave žita in povečanje produktivnosti. To vključuje naložbe v kmetijsko infrastrukturo, spodbujanje sodobnih metod kmetovanja in izboljšanje kakovosti žitnih proizvodov.
Velik pomen v Evropi ima tudi pridelava žita. Različne države v Evropi, kot so Francija, Nemčija, Rusija in Poljska, so velike pridelovalke žita. Evropska unija izvaja različne programe in ukrepe za spodbujanje pridelave žita in podporo kmetom. Sem spadajo subvencije, spodbujanje trajnostnih načinov kmetovanja in izboljšanje kakovosti žitnih proizvodov.
Na splošno je pridelava žita velikega gospodarskega pomena v Ukrajini, Kazahstanu in Evropi. Vlade teh regij dejavno spodbujajo pridelavo žitaric za povečanje kmetijske proizvodnje in izboljšanje izvoznih možnosti.
Prehranske prednosti vključitve žitaric v vašo prehrano
Vključitev žitaric v vašo prehrano ima lahko številne prehranske koristi. Žita so bogat vir osnovnih hranil, kot so ogljikovi hidrati, vlaknine, vitamini in minerali. Zagotavljajo trajno sproščanje energije in so zato idealni za zajtrk ali malico čez dan.
Ena od glavnih prednosti žit je visoka vsebnost vlaknin. Vlaknine igrajo ključno vlogo pri ohranjanju zdravega prebavnega sistema in preprečevanju zaprtja. Pomaga tudi pri uravnavanju ravni sladkorja v krvi in spodbuja občutek sitosti, kar pomaga pri uravnavanju telesne teže.
Žitarice so tudi odličen vir kompleksnih ogljikovih hidratov. Te ogljikove hidrate telo počasi razgradi, kar zagotavlja enakomerno oskrbo z energijo in preprečuje skoke krvnega sladkorja. Zaradi tega so žita idealna izbira za posameznike, ki želijo ohraniti stabilno raven energije čez dan.
Poleg tega so žitarice pogosto obogatene z bistvenimi vitamini in minerali, kot so železo, folna kislina in vitamini skupine B. Železo je še posebej pomembno za ljudi, pri katerih obstaja tveganje za pomanjkanje železa, kot so nosečnice ali osebe z določenimi zdravstvenimi težavami. Zrna lahko pomagajo zagotoviti priročen in lahko dostopen vir teh vitalnih hranil.
Vključitev različnih zrn v vašo prehrano lahko prinese tudi raznolikost okusa in teksture. Od tradicionalnega ovsa in žit na osnovi pšenice do bolj eksotičnih možnosti, kot sta kvinoja ali amarant, obstajajo neskončne možnosti za raziskovanje. Ta raznolikost ne le naredi vaše obroke zanimive, temveč zagotavlja tudi raznolik vnos hranil.
Omeniti velja, da čeprav zrna ponujajo številne prednosti, je pomembno, da izberete polnozrnata žita, kadar koli je to mogoče. Polnozrnata žita vsebujejo otrobe, kalčke in endosperm, kar zagotavlja večjo vsebnost vlaknin in popolnejši spekter hranil. Prav tako je dobro prebrati etikete in se odločiti za žita z minimalno vsebnostjo sladkorjausatz in umetne sestavine za odločitev.
Nazadnje, vključitev žitaric v vašo prehrano lahko zagotovi številne prehranske koristi, vključno z enakomernim sproščanjem energije, povečanim vnosom vlaknin in dostopom do osnovnih vitaminov in mineralov. Z različnimi možnostmi, ki so na voljo, je enostavno najti granolo, ki ustreza vašim okusnim željam in prehranskim potrebam. Zakaj torej ne bi začeli raziskovati sveta žit in uživali v številnih prednostih, ki jih ponuja?
Načini gojenja in pridelave žita
Metode gojenja in pridelave igrajo ključno vlogo pri zagotavljanju kakovosti in količine zrnja. Razumevanje teh procesov lahko zagotovi dragocen vpogled v potovanje naše priljubljene jedi za zajtrk od njive do naših skled.
Gojenje žit se začne s skrbno izbiro prave sorte semena, pri čemer se upoštevajo dejavniki, kot so podnebje, razmere v tleh in predvidena uporaba. Kmetje pripravijo zemljo z oranjem, izravnavo in izboljšajo rodovitnost tal z dodajanjem organskih snovi in hranil. Nekateri pridelki, kot je riž, zahtevajo poplavljena polja, medtem ko imajo drugi, kot sta pšenica in koruza, raje dobro odcedna tla.
Ko je zemljišče pripravljeno, izbrana semena žit posejemo ročno ali strojno. Ustrezna razdalja in globina sta ključnega pomena za zagotovitev optimalne rasti in donosa. Kmetje upoštevajo tudi čas setve, pri čemer upoštevajo podnebje in pričakovano rastno dobo.
Ko pridelki rastejo, kmetje spremljajo njihovo zdravje in izvajajo potrebne ukrepe za zaščito pred škodljivci, boleznimi in plevelom. To lahko vključuje uporabo organskih ali sintetičnih pesticidov, odvisno od trenutnih kmetijskih praks in predpisov. Vendar pa je cilj trajnostnih kmetijskih praks čim manjša uporaba kemikalij in spodbujanje naravnih tehnik zatiranja škodljivcev.
Ustrezno namakanje je bistvenega pomena za podporo rasti pridelka, zlasti v regijah z omejeno količino padavin. Kmetje lahko uporabljajo tehnike, kot so kapljično namakanje, škropilni sistemi ali tradicionalne sisteme, kot je namakanje s poplavami ali brazdami, odvisno od potreb pridelka po vodi in lokalnih razmer. Učinkovito upravljanje z vodo pomaga ohranjati ta dragoceni vir in izboljšuje skupni pridelek.
Spravilo zrnja zahteva skrben čas, da se zagotovi optimalna zrelost in zmanjšajo izgube. Različne kulture imajo različne načine spravila, od ročne košnje s srpi do mehanskih kombajnov. Obdelava po spravilu je ključnega pomena za preprečevanje kvarjenja. Žito se pogosto suši, čisti in skladišči v ustreznih pogojih, da se ohrani njegova kakovost.
Velika proizvodnja žit pogosto vključuje predelavo in rafiniranje različnih proizvodov, kot so moka, kosmiči ali otrobi. To lahko vključuje postopke mletja, mletja ali iztiskanja za pretvorbo surovih zrn v oblike, pripravljene za uživanje ali preproste za kuhanje.
Ko kot potrošniki razumemo, kako se žito prideluje in prideluje, se lahko premišljeno odločamo o izdelkih, ki jih uživamo. Poudarja tudi pomen trajnostnih kmetijskih praks za zaščito okolja in zagotavljanje razpoložljivosti hranljivih žit za prihodnje generacije.
Različne uporabe žit: od kosmičev za zajtrk do peke in kuhanja
Musliji so postali sestavni del naše prehrane in ponujajo vsestransko uporabo, ki presega le skledo kosmičev za zajtrk. Od peke do kuhanja so ta zrna našla pot v različne kulinarične kreacije, dodala okus, teksturo in hranilno vrednost.
Ena najpogostejših uporfrom žitaric je priprava lastnih kosmičev za zajtrk. Ne glede na to, ali gre za skledo ovsenih kosmičev, koruznih kosmičev ali kosmičev iz otrobov, so ti kosmiči primeren in hranljiv začetek dneva. Visoka vsebnost vlaknin, vitaminov in mineralov zagotavlja uravnotežen zajtrk, ki nam bo dal energijo skozi celo jutro.
Poleg zajtrka imajo müsli ključno vlogo pri peki. Na primer, pšenica je glavna sestavina kruha, peciva in tort. Vsebnost glutena daje testu elastičnost, ki mu omogoča vzhajanje in ustvarjanje lahkih, puhastih peciv. Riževa moka je alternativa brez glutena, ki doda nežno teksturo tortam in pecivu. Možnosti uporabe zrn v pekovskih izdelkih so neskončne.
Zrna najdejo svoje mesto tudi v slanih jedeh in kulinariki. Riž, žito, ki ga uživajo milijarde ljudi po vsem svetu, služi kot osnova za številne azijske, indijske in sredozemske jedi. Od sušija do biryanija, riž doda telo in služi kot sredstvo za druge okuse. Koruza v obliki zdrobov ali polente se spremeni v prijetno prilogo ali kremno osnovo za enolončnice in omake. Ječmen, znan po svojem okusu po oreščkih in žvečilni teksturi, se pogosto uporablja v juhah in enolončnicah za dodajanje globine in srčnosti.
Poleg tega lahko zrna zmeljemo v moko in jih uporabimo kot brezglutensko alternativo v različnih receptih. Na primer, ovseni kosmiči so priljubljena izbira za peko brez glutena in se lahko uporabljajo v palačinkah, piškotih in mafinih. Ajda kljub imenu ni pšenica, temveč psevdožito, ki ga lahko zmeljemo v moko in uporabimo v palačinkah, rezancih in celo soba rezancih.
Te raznolike uporabe žit kažejo na njihovo kulinarično vsestranskost. Ne glede na to, ali uživate v skledi kosmičev za zajtrk, pečete kruh ali eksperimentirate z novimi recepti, kosmiči ponujajo neskončne možnosti za raziskovanje v kuhinji. Zato naslednjič, ko boste posegli po škatli kosmičev, razmislite o številnih različnih načinih, kako lahko ta zrna vključite v svoje obroke in izboljšate svojo večerno izkušnjo.
Zdravstveni vidiki: Možnosti brez glutena in obvladovanje alergij
Ko gre za žitarice, so zdravstveni vidiki ključnega pomena, zlasti za tiste z intoleranco na gluten ali alergijami. Na srečo je danes na trgu veliko različnih možnosti brez glutena.
Gluten je beljakovina, ki jo najdemo v žitih, kot so pšenica, ječmen in rž. Pri tistih, ki imajo celiakijo ali občutljivost na gluten, ki ni celiakija, lahko uživanje glutena povzroči različne simptome in dolgoročne zdravstvene težave. Vendar je pomembno vedeti, da vsa žita ne vsebujejo glutena. Številna naravno brezglutenska žita in semena, kot so riž, koruza, kvinoja in sirek, se lahko uporabljajo kot alternativa.
Poleg tega sta naraščanje ozaveščenosti in povpraševanja po izdelkih brez glutena pripeljala do razvoja namenskih blagovnih znamk žit brez glutena. Te blagovne znamke zagotavljajo, da so njihovi izdelki izdelani v obratih brez navzkrižne kontaminacije, zaradi česar so varna možnost za tiste, ki so občutljivi na gluten.
Obvladovanje alergij je še en pomemben vidik, ki ga je treba upoštevati, ko gre za žita. Številna žita vsebujejo pogoste alergene, kot so oreščki, soja in mlečni izdelki. Pomembno je, da natančno preberete etikete izdelkov in ste pozorni na pomembna opozorila o alergenih, da se izognete neželenim učinkom.
Za tiste s posebnimi prehranskimi potrebami ali alergijami je najbolje, da se posvetujete z zdravnikom ali registriranim dietetikom. Lahko vam osebno svetujejo, priporočijo ustrezne možnosti žit in zagotovijo, da izpolnjujete svoje prehranske potrebe.
Prizadevanje za brezglutenske možnosti in zdravljenje alergij pomeni, da lahko uživate v raznolikem izboru žit, hkrati pa ohranjate svoje zdravje in dobro počutje na prvem mestu
zvezdni
Dinamika cen žit v svetu v zadnjih 10 letih
Dinamiko cen žit v svetu v zadnjih 10 letih so oblikovali različni dejavniki. Tukaj je nekaj ključnih dogodkov:
- Povišanje cen 2010–2012: V letih 2010–2012 so cene žit po vsem svetu močno narasle. To je bilo posledica različnih dejavnikov, kot so slabe letine zaradi suše in drugih ekstremnih vremenskih razmer, vse večje povpraševanje iz gospodarstev v vzponu in uporaba žita za proizvodnjo Biogoriva.
- Znižanje cen 2013–2016: Z začetkom leta 2013 so cene žita začele padati, ko so se razmere za žetev izboljšale in svetovna proizvodnja žita se je povečala. To je povzročilo presežek ponudbe na trgu in padec cen.
- Stabilizacija 2017–2019: V letih 2017–2019 so se cene žit stabilizirale zaradi bolj uravnotežene ponudbe in povpraševanja. Svetovna proizvodnja žit je ostala visoka, medtem ko je povpraševanje ostalo odporno.
- Povišanje cen 2020–2021: V letu 2020 so se cene žit ponovno zvišale, predvsem zaradi ekstremnih vremenskih razmer, kot so suše in poplave, ki so vplivale na letino v nekaterih ključnih žitno pridelovalnih regijah. Pandemija COVID-19 je vplivala tudi na žitne trge, saj so trgovinske omejitve in motnje v dobavni verigi povzročile negotovost.
Pomembno je omeniti, da na dinamiko cen žita vplivajo številni dejavniki, vključno z vremenskimi razmerami, političnimi odločitvami, menjalnimi tečaji, dejavniki povpraševanja in ponudbe ter svetovnim gospodarskim razvojem. Zato lahko cene v prihodnosti še dodatno nihajo.