Pšenica

Gojenje pšenice zahteva dobro kakovost tal, zadostno količino padavin in sončno svetlobo. Glavne rastoče države so Kitajska, Indija, USA, Rusija in Francija. Pšenico navadno sejemo jeseni, žanjemo pa spomladi.

Pšenica je tudi pomembna surovina za proizvodnjo živalske krme in se goji v kmetijstvu za izboljšanje tal in kot pokrovni posevek.

V zadnjih letih je pšenica izgubila priljubljenost zaradi skrbi glede intolerance na gluten in alergij na pšenico. Kljub temu pšenica ostaja eno najpomembnejših žit na svetu in igra ključno vlogo v prehrani in kmetijstvu.

izvor pšenice

Natančen izvor pšenice ni jasen, saj gre za starodavno poljščino, ki so jo gojili že tisočletja. Vendar se domneva, da je pšenica prvotno prišla z Bližnjega vzhoda, natančneje z območja tako imenovanega "rodovitnega polmeseca", ki se razteza čez dele današnjega Iraka, Sirije, Turčije in Irana.

Arheološke najdbe kažejo, da so ljudje na tem območju že pred približno 10.000 leti gojili pšenico. Verjame se, da so se prve sorte pšenice razvile iz divjih trav, ki so jih ljudje selektivno gojili za večja zrna in boljše letine.

Od tam se je gojenje pšenice sčasoma razširilo tudi drugod po svetu. Na primer, stari Egipčani so bili znani po pridelavi pšenice ob Nilu. Pšenica je dosegla tudi Evropo in Azijo ter sčasoma postala eno najpomembnejših žit na svetu.

Dandanes pšenico gojijo v številnih različnih državah, med drugim na Kitajskem, v Indiji USA, Rusija in Francija sta med največjimi proizvajalkami. Metode kmetovanja in sorte se lahko razlikujejo glede na regijo, vendar pšenica ostaja pomemben pridelek v mnogih delih sveta.

Vrste in sorte pšenice

Obstajajo različne vrste in sorte pšenice, ki se razlikujejo po svojih lastnostih in uporabi. Tukaj je nekaj najbolj znanih:

• Mehka pšenica (Triticum aestivum): Mehka pšenica je najpogosteje gojena vrsta pšenice in se uporablja predvsem za izdelavo moke. Ima nižjo vsebnost beljakovin v primerjavi s trdo pšenico, zaradi česar je dobra za pripravo kruha, peciva, piškotov in drugih pekovskih izdelkov.
• Trda pšenica (Triticum durum): Trda pšenica ima višjo vsebnost beljakovin in boljšo lepljivost kot mehka pšenica. Uporablja se predvsem za izdelavo testenin, kot so testenine, kuskus in bulgur. Trda pšenica je znana tudi po dobri toplotni odpornosti in se pogosto goji v vročih in suhih regijah.
• Pira (Triticum spelta): pira je starejša sorta pšenice, ki je v zadnjih letih spet pridobila na priljubljenosti. Vsebuje več beljakovin, vlaknin in mineralov kot mehka pšenica in se pogosto šteje za bolj zdravo alternativo. Pira se uporablja za pripravo kruha, peciva, testenin in müslijev.
• Emmer (Triticum dicoccum): Emmer je še ena starodavna sorta pšenice, ki je tesno povezana s piro. Ima višjo vsebnost beljakovin kot mehka pšenica in se pogosto uporablja za izdelavo celih zrn.
• Kamut (Triticum turgidum): Kamut je registrirana blagovna znamka za posebno sorto trde pšenice. Ima višjo vsebnost beljakovin kot navadna pšenica in se pogosto uporablja za pripravo kruha, peciva in žitnih izdelkov.
• Einkorn (Triticum monococcum): Einkorn je ena najstarejših znanih vrst pšenice in ima nizko vsebnost glutena. Pogosto se uporablja za izdelavo polnozrnatih žit in posebnih dietnih izdelkov.

To je le nekaj primerov vrst in sort pšenice. Obstaja veliko drugih regionalnih in posebnih sort, ki se gojijo in uporabljajo v različnih delih sveta.

Kemikalija ZusaSestava in hranilna vrednost pšenice

Pšenica je žito, ki vsebuje različne hranilne snovi. Tukaj je nekaj informacij o kemikaliji ZusaSestava in hranilna vrednost pšenice:

• Ogljikovi hidrati: Pšenica je sestavljena predvsem iz ogljikovih hidratov, zlasti škroba. Ti ogljikovi hidrati so pomemben vir energije za telo.
• Beljakovine: Pšenica vsebuje tudi beljakovine, ki so sestavljene iz aminokislin. Ti proteini so pomembni za gradnjo in obnovo tkiv v telesu. Pšenične beljakovine vsebujejo gluten, kar je lahko problematično za ljudi s celiakijo ali intoleranco za gluten.
• Vlaknine: pšenica vsebuje veliko vlaknin, zlasti netopnih vlaknin, kot sta celuloza in lignin. Vlaknine so pomembne za zdravo prebavo in lahko pomagajo uravnavati raven sladkorja v krvi ter zmanjšati tveganje za bolezni srca.
• Vitamini: Pšenica vsebuje različne vitamine, vključno z vitaminom E, vitamine skupine B, kot so tiamin, riboflavin in niacin, ter folno kislino. Ti vitamini imajo pomembno vlogo pri presnovi in ​​ohranjanju dobrega zdravja.
• Minerali: Pšenica vsebuje tudi različne minerale, kot so železo, magnezij, cink in fosfor. Ti minerali so pomembni za delovanje telesa ter pomagajo ohranjati zdrave kosti in imunski sistem.

Hranilna vrednost pšenice se razlikuje glede na sorto in predelavo. Polnozrnata pšenica, ki vsebuje celotno zrno, vključno z zunanjimi plastmi in kalčki, je običajno bolj hranljiva kot izdelki iz rafinirane pšenice, kot je bela moka. Polnozrnata pšenica vsebuje več vlaknin, vitaminov in mineralov. Pomembno je omeniti, da pšenica vsebuje tudi gluten, kar je lahko problematično za ljudi s celiakijo ali intoleranco za gluten. Za te ljudi je pomembno, da preidejo na brezglutenske alternative.

Pšenični izdelki vključujejo različna živila iz pšenice. Tukaj je nekaj izdelkov iz navadne pšenice:

• Kruh: Kruh je eden najbolj znanih pšeničnih izdelkov in je narejen iz pšenične moke, vode, kvasa in soli.
• Testenine: Testenine so narejene iz moke durum pšenice in vode in so na voljo v različnih oblikah, kot so špageti, peresniki, fusilli itd.
• Pecivo: Pecivo, kot so piškoti, torte, mafini in rogljički, je pogosto narejeno iz pšenične moke, sladkorja, masla in drugih sestavin.
• Granola in zrna: Granola in žitni izdelki, kot so valjani oves, koruzni kosmiči in pšenični otrobi, so pogosto narejeni iz pšenice ali mešanice zrn.
• Moka: Pšenična moka se uporablja kot osnovna sestavina številnih pekovskih izdelkov in je na voljo v več različicah, kot so večnamenska moka, polnozrnata moka in moka za kruh.

Merila kakovosti za pšenico

Pri ocenjevanju kakovosti pšenice se upoštevajo različni kriteriji. Tukaj je nekaj najpomembnejših meril kakovosti za pšenico:

• Vsebnost beljakovin: Vsebnost beljakovin je pomemben pokazatelj pekovne kakovosti pšenice. Večja vsebnost beljakovin vodi do močnejše glutenske mreže, ki je pomembna za elastičnost in strukturo testa.
• Kakovost glutena: Gluten je beljakovina, ki nastane pri mesenju pšeničnega testa. Kakovost glutena vpliva na elastičnost, raztegljivost in stabilnost testa. Pšenica z močnim glutenom je primerna za pripravo kruha in drugih pekovskih izdelkov.
• Padno število: Padno število je merilo aktivnosti encima v pšenici. Prikazuje, kako hitro testo pade, ko ga mešamo z vodo. Nizko padajoče število lahko pomeni visoko aktivnost encimov, kar lahko privede do slabe kakovosti pečenja.
• Vsebnost vlage: Vsebnost vlage v pšenici je pomembna za zagotovitev roka uporabnosti in roka uporabnosti. Previsoka vsebnost vlage lahko povzroči nastanek plesni, medtem ko lahko prenizka vsebnost vlage oteži predelavo.
• Velikost zrn in trdota: Velikost zrn in trdota vplivata na predelovalne lastnosti pšenice. Trda pšenica se pogosto uporablja za izdelavo testenin, medtem ko je mehka pšenica dobra za kruh in pecivo.
• Vsebnost onesnaževal: Vsebnost onesnaževal, kot so mikotoksini (npr. aflatoksini) in težke kovine, je pomemben vidik kakovosti pšenice. Visoke ravni onesnaževal lahko predstavljajo tveganje za zdravje in omejijo uporabo pšenice.
• Čistost: Čistost pšenice se nanaša na prisotnost onesnaževal, kot so semena plevela, plesen ali druga zrna. Visoka stopnja čistosti je pomembna za zagotavljanje kakovosti in okusa končnih izdelkov.

Ta merila kakovosti uporabljajo kmetje, trgovci, mlini in proizvajalci hrane, da ocenijo kakovost pšenice in zagotovijo, da izpolnjuje zahteve predelave in porabe.

uporaba pšenice

Pšenica se zaradi vsestranskosti uporablja na različnih področjih. Tukaj je nekaj glavnih načinov uporabe pšenice:

• Prehrana: Pšenica je pomembno žito v prehrani ljudi. Uporablja se pri izdelavi kruha, peciva, testenin, müslijev, žitnih izdelkov in številnih drugih živil. Pšenična moka je osnovna sestavina številnih receptov in se uporablja za pripravo testa, omak in drugih živil.
• Krma za živali: Pšenica se uporablja tudi kot krma za živino, kot so govedo, prašiči in perutnina. Vsebuje hranila, kot so beljakovine, ogljikovi hidrati in vlaknine, ki prispevajo k prehrani živali.
• Bioetanol: Pšenica se lahko uporablja za proizvodnjo Bioetanol, ki se uporablja kot obnovljiv vir energije v industriji goriva. S fermentacijo pšeničnega škroba nastane etanol, ki se lahko uporablja kot gorivousatz ali kot nadomestek za fosilna goriva.
• Slama: slama iz žetve pšenice se pogosto uporablja kot stelja za živali ali pa se lahko uporablja za izdelavo papirja, celuloze, izolacije in drugih izdelkov.
• Uporaba v industriji: Pšenico je mogoče uporabiti tudi v industriji, na primer za izdelavo lepila, barv, lakov, tekstila in drugih izdelkov.
• Izvoz: Pšenica je pomemben izvozni artikel za številne države. Države z visoko proizvodnjo pšenice pogosto izvažajo velike količine pšenice, da zadostijo povpraševanju na mednarodnem trgu.

Uporaba pšenice se razlikuje glede na regijo, kulturo in gospodarski sistem. V mnogih državah je pšenica osnovna hrana in ima pomembno vlogo pri prehranski varnosti in trgovini.

Gojenje pšenice v Ukrajini, Kazahstanu in Evropi

Gojenje pšenice v Ukrajini, Kazahstanu in Evropi igra pomembno vlogo v svetovni proizvodnji pšenice.

Ukrajina je ena največjih proizvajalk pšenice na svetu. Država ima rodovitne kmetijske površine in ugodno podnebje za gojenje pšenice. Ukrajinska vlada je v zadnjih letih spodbujala gojenje pšenice in močno povečala izvoz pšenice. Glavna območja pridelave so v osrednji in južni Ukrajini, kjer sta zemlja in podnebje posebej primerna za gojenje pšenice.

Kazahstan je še en pomemben proizvajalec pšenice v regiji. Država ima velike kmetijske površine in celinsko podnebje, primerno za gojenje pšenice. Kazahstan ima dolgo tradicijo gojenja pšenice in velik del svoje proizvodnje izvozi. Glavna območja pridelave so v severnih in osrednjih regijah države.

Evropa je pomembna regija za pridelavo pšenice, zlasti v državah, kot so Francija, Nemčija, Rusija, Poljska in Združeno kraljestvo. Evropske države imajo različne podnebne razmere in načine kmetovanja, ki vplivajo na gojenje pšenice. V nekaterih državah pšenico gojijo kot glavni posevek, v drugih državah pa pšenico gojijo kot stranski posevek ali kot del kolobarja. Evropa je hkrati velika proizvajalka in porabnica pšenice, pri čemer je nekaj proizvodnje namenjene izvozu.

Na gojenje pšenice v teh regijah vplivajo različni dejavniki, vključno s podnebjem, kakovostjo tal, kmetijskimi praksami, vladnimi politikami in povpraševanjem na trgu. Proizvodnja pšenice v Ukrajini, Kazahstanu in Evropi prispeva k svetovni ponudbi pšenice, kar vpliva na cene in trgovino na mednarodnem trgu.

Dinamika cen pšenice v svetu v zadnjih 10 letih

Na gibanje cen pšenice v svetu v zadnjih 10 letih so vplivali različni dejavniki. Tukaj je nekaj ključnih dogodkov:

• 2011-2012: V letih 2011 in 2012 so cene pšenice močno porasle zaradi več dejavnikov. Te vključujejo suše v pomembnih regijah za pridelavo pšenice, kot je USA, Rusiji in Avstraliji, kar je povzročilo izpad pridelka. K dvigu cen je prispevalo tudi naraščajoče povpraševanje po pšenici iz gospodarstev v vzponu, kot sta Kitajska in Indija.
• 2013–2014: Cene pšenice so v letih 2013 in 2014 padle, ko so se razmere za žetev izboljšale in svetovna proizvodnja pšenice se je povečala. Povečana proizvodnja v državah, kot je USA, Rusiji in Evropski uniji je povzročilo presežno ponudbo in padec cen.
• 2015–2016: Cene pšenice so v letih 2015 in 2016 ostale relativno stabilne. Čeprav je nekaj regionalnih vremenskih sprememb vplivalo na žetev, je bil vpliv izravnan s svetovno prenasičenostjo pšenice.
• 2017–2018: Cene pšenice so se v letih 2017 in 2018 znova zvišale zaradi suše in suhosti v ključnih regijah pridelave pšenice, kot je npr. USA, Avstraliji in Evropski uniji privedlo do izpada pridelka. K rasti cen je prispevalo tudi naraščajoče povpraševanje po pšenici iz Azije, predvsem Kitajske.
• 2019–2020: Cene pšenice so v letih 2019 in 2020 ostale relativno stabilne. Čeprav je bilo nekaj regionalnih vremenskih sprememb, ki so vplivale na žetev, je bil vpliv spet izravnan zaradi globalne prenasičenosti pšenice.

Možnosti gojenja pšenice

Perspektive pridelave pšenice so obetavne, saj je pšenica ena najpomembnejših žit na svetu in obstaja veliko povpraševanje po prehrani ljudi in krmi za živali. Tukaj je nekaj možnosti za gojenje pšenice:

• Rast prebivalstva: Svetovno prebivalstvo vztrajno narašča, s tem pa tudi potreba po hrani, vključno z žiti, kot je pšenica. Pšenica je pomemben vir hrane za mnoge ljudi po vsem svetu, zlasti v državah z visoko porabo kruha, testenin in drugih pšeničnih izdelkov.
• Prehranski trendi: Zdravstvena ozaveščenost in dietni trendi so pripeljali do tega, da pšenični izdelki, kot so polnozrnati kruh in testenine, postajajo vse bolj priljubljeni. To je povečalo povpraševanje po visokokakovostni pšenici, ki se uporablja v proizvodnji teh izdelkov.
• Krma za živali: Pšenica se uporablja tudi v krmi za živali, zlasti v perutninski in prašičerejski industriji. Naraščajoče povpraševanje po mesnih izdelkih po vsem svetu vodi do povečane potrebe po pšenici kot krmi za živali.
• Izvozne možnosti: Države z močno proizvodnjo pšenice imajo dobre izvozne možnosti, saj se s pšenico trguje na mednarodnem trgu. Naraščajoče povpraševanje po pšenici iz gospodarstev v vzponu, kot sta Kitajska in Indija, ponuja dodatne prodajne priložnosti za proizvajalce pšenice.
• Podnebne spremembe: Podnebne spremembe predstavljajo izziv za gojenje pšenice, saj se podnebne razmere v številnih pridelovalnih regijah spreminjajo. Pričakuje se, da se bodo regije pridelave pšenice v prihodnosti lahko spremenile, kar bo prineslo nove priložnosti in tveganja za gojenje pšenice.

Pomembno je omeniti, da so obeti za gojenje pšenice odvisni od številnih dejavnikov, vključno z vremenskimi razmerami, donosom, razmerjem med povpraševanjem in ponudbo, trgovinsko politiko in tehnološkim razvojem. Kmetje se morajo prilagoditi tem spremembam in sprejeti trajnostne prakse kmetovanja, da zagotovijo dolgoročno sposobnost preživetja pridelave pšenice.