Več

poreklo koruze

Koruza (Zea mays) izvira iz Srednje Amerike in so jo udomačili staroselci, kot so Maji in Azteki. Najstarejše najdbe koruze prihajajo iz Mehike in so datirane okoli 9.000 pr. datiran. Od tam se je pridelava koruze skozi stoletja razširila v Severno in Južno Ameriko. Koruza je imela pomembno vlogo v prehrani indijanskih ljudstev in je postala stalnica mnogih kultur v Ameriki. Ko so Evropejci v 15. stoletju odkrili Ameriko, so koruzo prinesli tudi v Evropo in jo od tam izvažali v druge dele sveta. Danes je koruza ena najpomembnejših poljščin na svetu in jo gojijo v mnogih državah. Največji pridelovalci koruze so USA, Kitajska in Brazilija. Koruzo uporabljamo tako kot hrano za ljudi (npr. kot zelenjavo, moko ali pokovko) kot tudi kot krmo za živali. Poleg tega se koruza uporablja tudi za izdelavo Bioetanol, škrob, olje in drugi izdelki.

Sorte in vrste koruze

Obstaja veliko vrst koruze, ki se razlikujejo po obliki, velikosti, barvi in ​​namenu. Tukaj je nekaj najbolj priljubljenih vrst koruze:

• Rumena koruza: Rumena koruza je najpogosteje gojena sorta koruze in se uporablja za različne namene, kot je krma za živali, izdelava koruzne moke ali pri proizvodnji Bioetanol.
• Bela koruza: Bela koruza ima blažji okus kot rumena koruza in se pogosto uporablja za pripravo tortilj, tamalejev in drugih tradicionalnih jedi.
• Pisana koruza: Pisana koruza, znana tudi kot indijska koruza ali mavrična koruza, je značilna po različnih barvah, kot so rdeča, modra, rumena ali vijolična. Pogosto se uporablja v dekorativne namene, pa tudi za pripravo koruzne moke ali pokovke.

Obstajajo različne vrste koruze, ki se razlikujejo po obliki, velikosti, barvi in ​​namenu. Tukaj je nekaj najbolj priljubljenih vrst koruze:

• Sladka koruza: To vrsto koruze uživamo predvsem kot zelenjavo, zanjo pa so značilna sladka, sočna zrna. Sladko koruzo pogosto prodajajo svežo ali zamrznjeno in jo lahko skuhamo, na žaru ali na pari.
• Krmna koruza: Krmna koruza se uporablja predvsem kot živalska krma. Zrna so večja in trša od sladke koruze ter imajo večjo vsebnost škroba.
• Koruza za pokovko: Koruza za pokovko ima trdo lupino in vsebuje posebno vrsto škroba, ki pri segrevanju eksplodira in tako ustvari značilno pokovko.
• Koruza trdinka: koruza trdinka ima trda, steklasta zrna in se pogosto uporablja za pripravo koruzne moke, polente in tortilj. Znan je tudi po različnih barvah, kot so rdeča, modra in rumena.
• Zobata koruza: Zobata koruza ima značilno "udrtino" ali "zob" na vrhu vsakega zrna. Ta vrsta koruze se običajno uporablja za izdelavo koruznega škroba, koruznega sirupa in krme za živali.
• Voščena koruza: voščena koruza ima gladko, voskasto površino in se pogosto uporablja v dekorativne namene, na primer v cvetličnih aranžmajih ali kot okrasna koruza.

Kemikalija ZusaSestava in hranilna vrednost koruze

Kemikalija ZusaSestava koruze se razlikuje glede na sorto in stopnjo zrelosti, vendar na splošno koruzo sestavljajo naslednje glavne sestavine:

• Ogljikovi hidrati: koruza vsebuje veliko ogljikovih hidratov, zlasti škroba. Škrob je kompleksna oblika ogljikovih hidratov, ki služi kot glavni vir energije.
• Vlaknine: Koruza vsebuje tudi vlaknine, ki pomagajo spodbujati zdravo prebavo. Vlaknine lahko pomagajo uravnavati raven sladkorja v krvi in ​​zmanjšajo tveganje za bolezni srca.
• Beljakovine: koruza vsebuje beljakovine, ki zagotavljajo esencialne aminokisline. Vendar pa je vsebnost beljakovin relativno nizka v primerjavi z drugimi žiti.
• Maščobe: Koruza vsebuje majhne količine maščob, predvsem v obliki nenasičenih maščobnih kislin.
• Vitamini: Koruza je bogata z različnimi vitamini, vključno z vitaminom A, vitaminom C, vitaminom E in različnimi vitamini B, kot so tiamin (B1), riboflavin (B2) in niacin (B3).
• Minerali: koruza vsebuje različne minerale, kot so kalij, magnezij, fosfor in železo.

Hranilna vrednost koruze se lahko razlikuje glede na način priprave in uporabe. Na splošno je koruza dober vir energije, vlaknin in različnih hranil. Vendar je pomembno upoštevati, da je hranilna vrednost koruzne moke ali izdelkov iz koruzne moke, kot so tortilje ali polenta, odvisna od načina predelave in lahko vsebuje dodatne sestavine.

gojenje koruze

Koruzo gojijo v številnih državah po svetu, saj je pomemben pridelek za hrano, živalsko krmo in industrijske izdelke. Pridelovanje koruze se običajno izvaja na kmetijah ali na velikih poljih. Tukaj je nekaj pomembnih vidikov gojenja koruze:

• Podnebje: Koruza je topla sezonska kultura in najbolje uspeva v regijah s povprečno temperaturo 20-30°C. Potrebuje tudi zadostno sončno svetlobo in zadostno oskrbo z vodo.
• Tla: Koruza ima raje dobro odcedna tla s pH med 5,8 in 7,0. Tla naj bodo tudi bogata z organskimi snovmi in hranili.
• Setev: Setev koruze običajno opravimo spomladi, ko se zemlja dovolj ogreje. Semena posadimo v vrste ali v gomile in prekrijemo z zemljo.
• Zalivanje: Koruza zahteva zadostno zalivanje v rastni sezoni. Zalivanje se lahko razlikuje glede na podnebje in vlažnost tal, vendar se običajno izvaja redno zalivanje, ki pomaga pri rasti in razvoju rastlin.
• Gnojenje: Koruza potrebuje zadostno oskrbo s hranili, predvsem z dušikom, fosforjem in kalijem. Gnojila se običajno vnesejo v tla pred ali med setvijo, da se zagotovi oskrba s hranili.
• Zatiranje plevela in škodljivcev: Med ciklom rasti koruze sta zatiranje plevela in zatiranje škodljivcev pomembna za zaščito rasti pridelka in donosa. To je mogoče doseči z uporabo herbicidov in insekticidov ali z mehanskimi metodami, kot je odstranjevanje plevela.
• Spravilo: Koruzo običajno pobiramo, ko so zrna zrela in rastline porumenijo ali porjavijo. Rastline požanjejo in iz storžev odstranijo jedrca. Zrna lahko nato še predelamo ali shranimo.

Pridelovanje koruze zahteva skrbno načrtovanje, nego in nadzor, da se zagotovi dober pridelek. Kmetje uporabljajo različne tehnike in prakse gojenja, da povečajo produktivnost in kakovost svojega pridelka koruze.

koruznih izdelkov

Koruzo uporabljamo v različnih oblikah in izdelkih. Tukaj je nekaj pogostih izdelkov iz koruze:

• Koruzna moka: Koruzna moka je narejena iz mlete koruze in je ključna sestavina v številnih kuhinjah po vsem svetu. Pogosto se uporablja za pripravo tortilj, tamalejev, arep, polente in koruznega kruha.
• Koruzni škrob: Koruzni škrob, pridobljen iz endosperma koruznega zrna, je pogosto uporabljeno sredstvo za zgoščevanje v prehrambeni industriji. Uporablja se v juhah, omakah, sladicah in pekovskih izdelkih.
• Koruzno olje: Koruzno olje se pridobiva iz kalčka koruznega zrna in je vsestransko olje za kuhanje. Ima blag okus in visoko dimno točko, kar omogoča uporabo pri cvrtju, pečenju in solatnih prelivih.
• Pokovka: Pokovka je priljubljen prigrizek iz posebnih koruznih zrn, ki se po segrevanju odprejo. Lahko ga oplemenitimo z različnimi začimbami in okusi.
• Koruzni kosmiči: Koruzni kosmiči so narejeni iz stisnjene in predhodno kuhane koruze. Pogosto se uporabljajo kot kosmiči za zajtrk ali kot sestavina granola ploščic.
• Koruzni zdrob: Koruzni zdrob je narejen iz grobo mlete koruze in je ključna sestavina pri pripravi polente, zdroba in koruznega kruha.
• Koruzni koščki in koruza v pločevinkah: Koruzna zrna pogosto konzerviramo v pločevinkah ali kozarcih in jih lahko uporabimo kot prilogo, v solatah ali v različnih jedeh.
• Koruzni rezanci: Koruzni rezanci so narejeni iz koruzne moke in so brezglutenska alternativa pšeničnim rezancem. Ponujajo jih v različnih oblikah, kot so špageti, peresniki ali fusilli.

Merila kakovosti za koruzo

Pri pridelavi koruze je treba upoštevati različne kriterije kakovosti. Tukaj je nekaj pomembnih dejavnikov, ki vplivajo na kakovost koruze:

1. Kakovost zrn: kakovost koruznih zrn je odločilen dejavnik. Zrna morajo biti dobre oblike in velikosti, brez poškodb, plesni ali kontaminacije. Imeti morajo tudi ustrezno vlažnost, da se zagotovi dolga obstojnost.
2. Vsebnost hranil: Vsebnost hranil v koruznem zrnju je pomemben vidik kakovosti. Koruza naj vsebuje veliko ogljikovih hidratov, beljakovin, vlaknin in vitaminov. Pomembna je tudi vsebnost mineralov, kot so železo, cink in magnezij.
3. Vsebnost vlage: Vsebnost vlage v koruznem zrnju je ključni dejavnik pri obstojnosti in kakovosti. Previsoka vsebnost vlage lahko povzroči nastanek plesni in kvarjenje, medtem ko lahko prenizka vsebnost vlage vpliva na kalitev in kakovost.
4. Ostanki pesticidov: Pomembno je zagotoviti, da gojena koruza ne vsebuje ostankov pesticidov. Uporaba pesticidov mora biti v skladu z veljavnimi predpisi in smernicami, da se zagotovi varnost in kakovost koruznega proizvoda.
5. Genetska čistost: Pri nekaterih sortah koruze je pomembno zagotoviti genetsko čistost. To je še posebej pomembno, kadar se koruza uporablja za pridelavo semen. Kontaminacija z drugimi sortami koruze lahko vpliva na kakovost in lastnosti semena.
6. Odpornost na škodljivce in bolezni: kakovostna koruza vključuje tudi nekaj odpornosti na škodljivce in bolezni. Sorte, odporne na običajne škodljivce in bolezni, lahko zagotovijo višjo kakovost in količino pridelka.
7. Čas žetve: pravilen čas žetve je ključnega pomena za zagotavljanje optimalne kakovosti koruznega zrnja. Prezgodnja ali prepozna žetev lahko vpliva na kakovost zrn in vsebnost hranil.

Ta merila kakovosti so pomembna za zagotovitev, da pridelana koruza ustreza zahtevam potrošnikov in živilske industrije. Kmetje in pridelovalci bi morali upoštevati ta merila pri izbiri kultivarjev, načinov gojenja in časa žetve, da bi dosegli visokokakovosten pridelek koruze.

uporaba koruze

Koruzo uporabljamo na različne načine, tako v živilski industriji kot tudi v drugih panogah.

• Hrana: koruza je ključna sestavina številnih živil. Predela se v koruzno moko, koruzni škrob, koruzno olje in druge izdelke, ki se uporabljajo pri kuhanju. Koruza se uporablja za izdelavo tortilj, tamalejev, pokovke, koruznih kosmičev, koruznega kruha, polente, koruznega čipsa in mnogih drugih živil.
• Krma za živali: koruza je pomembna sestavina v proizvodnji krme za živali. Uporablja se kot glavna sestavina krmnih mešanic za živino, kot so prašiči, govedo in perutnina.
• Proizvodnja etanola: Koruza se uporablja za proizvodnjo etanola, ki se uporablja kot Biogorivo se uporablja v vozilih. S fermentacijo koruznega škroba nastane etanol, ki služi kot obnovljiv vir energije.
• Industrijska uporaba: koruzo uporabljajo tudi v industriji, na primer za proizvodnjo koruznega škroba, ki se uporablja kot zgoščevalec v živilski industriji, pa tudi v papirni in tekstilni industriji. Koruzno olje se uporablja tudi v kozmetični in farmacevtski industriji.
• Nastilj za živali: koruzne storže in stebla včasih naredijo na steljo za živali, ki se uporablja v boksih in kletkah za vpijanje vlage in zmanjšanje vonja.
• Bioplastika: Koruza se uporablja tudi za izdelavo Biouporablja se plastika, ki je okolju prijazna alternativa tradicionalni plastiki.
• Dekoracija: Posušene storže in koruzne liste pogosto uporabljamo v dekorativne namene, na primer v jesenski in žetveni dekoraciji.

Gojenje koruze v Ukrajini, Kazahstanu in Evropi

Gojenje koruze v Ukrajini in Kazahstanu

Ukrajina in Kazahstan sta glavni proizvajalki koruze v vzhodni Evropi in srednji Aziji. Obe državi imata velike kmetijske površine in ugodne podnebne razmere za gojenje koruze.

Koruza je ena najpomembnejših poljščin v Ukrajini. Država ima dolgo tradicijo pridelovanja koruze in je ena največjih izvoznic koruze na svetu. Ukrajinski kmetje pridelujejo predvsem krmno koruzo, ki se uporablja za proizvodnjo živalske krme. Gojijo pa se tudi sorte, primerne za živilsko industrijo in proizvodnjo etanola. Glavna pridelovalna območja v Ukrajini so regije na jugu in vzhodu države, kjer so podnebne in talne razmere ugodne za gojenje koruze.

Koruzo v velikem obsegu gojijo tudi v Kazahstanu. Država ima velike kmetijske površine, primerne za gojenje koruze. Kazahstan je glavni proizvajalec krmne koruze, ki se uporablja tako za domače potrebe kot za izvoz. Območja pridelave v Kazahstanu se večinoma nahajajo v severnih in vzhodnih regijah države, kjer so podnebne in talne razmere primerne za gojenje koruze.

Gojenje koruze v Evropi

Tudi v Evropi pridelujejo koruzo v različnih državah, pri čemer se površine in načini pridelave razlikujejo od države do države. Največje pridelovalke koruze v Evropi so Francija, Nemčija, Italija, Španija in Romunija.

V Evropi se koruza prideluje tako za proizvodnjo živalske krme kot za živilsko industrijo. Krmna koruza je najpogostejša oblika gojenja in se uporablja predvsem za živinorejo. V nekaterih državah gojijo posebno koruzo tudi za prehrambeno industrijo, na primer za proizvodnjo koruznega zdroba, izdelkov iz koruzne moke ali pokovke.

Rastna območja v Evropi se razlikujejo glede na podnebne razmere in tipe tal. V južnih državah, kot sta Španija in Italija, pogosto gojijo sorte z zgodnjim zorenjem, medtem ko imajo v severnih državah, kot sta Nemčija in Francija, prednost pozno zoreče sorte. Metode pridelave segajo od konvencionalne pridelave do ekološke pridelave, čeprav nekatere države dovoljujejo tudi pridelavo gensko spremenjene koruze.

Na splošno je gojenje koruze v Ukrajini, Kazahstanu in Evropi zelo pomembno za kmetijsko proizvodnjo in trgovino s koruznimi proizvodi v teh regijah.

Dinamika cen koruze v svetu v zadnjih 10 letih

Na dinamiko svetovnih cen koruze v zadnjih 10 letih so vplivali različni dejavniki in je pokazala nekaj nestanovitnosti. Tukaj je pregled najpomembnejših dogodkov:

• 2011-2012: V letih 2011 in 2012 so cene koruze močno porasle zaradi več dejavnikov. To je vključevalo veliko povpraševanje na trgih v razvoju, kot sta Kitajska in Indija, neugodne vremenske razmere v ključnih pridelovalnih regijah in uporabo koruze za proizvodnjo etanola. To je povzročilo dvig cen na rekordne ravni.
• 2013–2014: V letih 2013 in 2014 so cene koruze padle zaradi izboljšanih pričakovanj pridelka in manjšega povpraševanja. Površine so se povečale in pridelek je bil boljši od pričakovanega, kar je povzročilo preveliko ponudbo in nižje cene.
• 2015–2016: Cene koruze so ostale razmeroma stabilne, saj sta bila ponudba in povpraševanje večinoma uravnotežena. Večjih pretresov in sprememb na trgu ni bilo.
• 2017–2018: Cene koruze so ponovno padle kot pridelki v večjih državah proizvajalkah, kot je USA in Brazilija sta bili boljši od pričakovanj. Povečana proizvodnja je povzročila presežek ponudbe in padec cen.
• 2019-2020: Cene koruze so se zaradi neugodnih vremenskih razmer v USA in druge pomembne rastoče države povzročile izgube pridelka. Hkrati se je povečalo povpraševanje po koruzi za proizvodnjo živalske krme in proizvodnjo etanola.
• 2021: Cene koruze še naprej rastejo, saj je povpraševanje po koruzi za proizvodnjo živalske krme in proizvodnja etanola ostalo visoko, neugodne vremenske razmere pa so vplivale na žetev v nekaterih regijah. K višjim cenam so prispevali tudi naraščajoči stroški gnojil in prevoza.

Pomembno je omeniti, da na cene koruze vplivajo številni dejavniki, vključno z vremenskimi razmerami, pričakovanimi pridelki, povpraševanjem različnih panog in političnimi odločitvami, kot so trgovinske omejitve ali subvencije. Zaradi tega se lahko cene iz leta v leto zelo razlikujejo.

Pogledi na pridelavo koruze

Perspektive pridelave koruze so raznolike in odvisne od različnih dejavnikov. Tukaj je nekaj pomembnih perspektiv, ki jih je treba upoštevati:

• Povečanje povpraševanja: Pričakuje se, da bo povpraševanje po koruzi še naprej naraščalo, saj se koruza uporablja v različnih panogah, vključno s krmo za živali, predelavo hrane, proizvodnjo etanola in industrijsko uporabo. Zlasti naraščajoče povpraševanje po živalski krmi zaradi naraščajoče potrebe po mesu in mlečnih izdelkih na trgih v razvoju bo spodbudilo gojenje koruze.
• Bioenergija: uporaba koruze za proizvodnjo etanola kot obnovljivega vira energije naj bi še naprej naraščala. Spodbujanje obnovljivih virov energije in prizadevanja za zmanjšanje emisij toplogrednih plinov bi lahko naredili pridelavo koruze bolj privlačno za proizvodnjo etanola.
• Tehnološki napredek: Napredek v semenski tehnologiji in zaščiti pridelkov lahko izboljša pridelek in učinkovitost gojenja koruze. Z uporabo gensko spremenjenih semen lahko razvijemo odporne sorte, ki so bolj odporne na škodljivce in bolezni. To bi lahko vodilo do večjih donosov in boljše prilagodljivosti različnim okoljskim razmeram.
• Podnebne spremembe: Podnebne spremembe predstavljajo izziv za pridelavo koruze. Spremembe v vzorcih padavin, višje temperature in ekstremni vremenski pojavi lahko vplivajo na pridelek. Od kmetov se pričakuje, da bodo morali sprejeti ukrepe za prilagajanje tem spremembam, kot so uporaba namakalnih sistemov, izbira kultivarjev, odpornih na vročino, in zaščita pred erozijo tal.
• Trajnost: Trajnost pridelave koruze postaja vse bolj pomembna. Kmetje in potrošniki cenijo okolju prijazne metode pridelave, zaščito Bioraznolikost in zmanjšanje uporabe pesticidov in gnojil. Gojenje koruze v kombinaciji z drugimi pridelki v kolobarjenju in uporaba organskih kmetijskih praks lahko pomagata izboljšati trajnost gojenja koruze.

Na splošno obeti za gojenje koruze ponujajo priložnosti za kmete, ki želijo vlagati v to poljščino. Vse večje povpraševanje, tehnološki napredek in prilagajanje podnebnim spremembam so pomembni dejavniki, ki bodo vplivali na pridelavo koruze v prihodnjih letih. Hkrati je pomembno imeti v mislih trajnost gojenja in sprejeti ukrepe za zmanjšanje vpliva na okolje.