5. december je svetovni dan tal in na ta dan je Organizacija Združenih narodov za prehrano in kmetijstvo (FAO) spomnila, da 95 % hrane, ki jo zaužijemo, izvira neposredno ali posredno iz naših tal. Tudi umetno meso, pridelano iz grahovih beljakovin, ne potrebuje nič manj hranilnih snovi v tleh kot pšenica ali krompir.
Ko pa se zemlja hitro razgradi, naša prehrana izgubi ta hranila. Vsebnost hranil v živilih se je v zadnjih 70 letih zmanjšala. ZN ocenjujejo, da dve milijardi ljudi trpi zaradi pomanjkanja elementov v sledovih.
Približno tretjina svetovne zemlje je že izkopana. Zaradi te izgube je zemlja manj produktivna in, kot je prikazano zgoraj, ogroža prehranski sistem in zdravje ljudi.
Kmetijske metode, od obdelave tal do krčenja gozdov do pretirane paše, pospešujejo degradacijo tal, kar tudi zmanjšuje sposobnost tal za kopičenje ogljika.
Izčrpavanje tal vpliva na regije po vsem svetu. Poglejmo si nekaj številk, ki kažejo stanje tal po svetu.
68 % – erozija tal v Južni Ameriki
Erozija prizadene več kot 68 % tal v Južni Ameriki zaradi krčenja gozdov in prekomerne paše. Po podatkih Sveta za varstvo naravnih virov dezertifikacija ogroža med 27 in 43 % ozemlja v Boliviji, Čilu, Ekvadorju in Peruju.
Več kot polovica zemlje v Argentini, Mehiki in Paragvaju je zaradi dezertifikacije »neprimerna za obdelovanje«.
Ogroženih je približno 125 milijonov ljudi, ki živijo v polsušnih državah in subhumidnih regijah.
Koordinator Konvencije Združenih narodov za boj proti dezertifikaciji (UNCCD) za Latinsko Ameriko in Karibe, José Miguel Torrico, je izjavil, da so "letni stroški izčrpavanja zemlje za Latinsko Ameriko in Karibe ocenjeni na 60 milijard USD na leto".
17,3 centimetra - Izguba tal v Iowi
Od leta 1850 je Iowa v povprečju izgubila 17,3 palca svoje zgornje plasti zemlje, glede na ameriško ministrstvo za kmetijstvo. Ocenjuje se, da bo s takšno hitrostjo ostalo le še okoli 60 pridelkov, preden bo popolnoma izginil.
Medtem pa erozija tal stane USA približno 37,6 milijard dolarjev letno izgubljene produktivnosti. Erozija lahko povzroči izgubo pridelka, sredstev za preživetje in biotske raznovrstnosti.
25% – nevarnost dezertifikacije evropskih držav
Približno četrtino ozemlja evropske celine ogroža dezertifikacija. Večina je skoncentrirana v južni Evropi.
Sredozemlje je gotovo evropska regija, ki je najbolj nagnjena k degradaciji tal in dezertifikaciji, z največjo splošno erozijo in najnižjo vsebnostjo organske snovi v tleh.
Nedavne študije navajajo, da »rast prebivalstva, hitre spremembe rabe zemljišč, s tem povezane socialno-ekonomske dejavnosti in podnebne spremembe močno pritiskajo na tla v regiji.«
Tu je skoncentriran velik del svetovne proizvodnje oljčnega olja, oreščkov, paradižnika in vina. Toda raziskovalci trdijo, da sredozemska tla "dosegajo kritične meje za svojo sposobnost zagotavljanja ekosistemskih storitev." Sem spadata kmetijstvo in zajemanje ogljika.
Več kot 12,3% — delež degradiranih držav v Rusiji
Leta 2020 so ruski znanstveniki ocenili stanje držav v Rusiji na podlagi koncepta nevtralnega ravnovesja njihovega poslabšanja. Po načelu »popolne pokritosti« izračun za celotno Rusijo kaže 12.3-odstotni delež degradiranih območij, kar se zdi močno povprečen kazalnik za državo z visoko raznolikostjo družbeno-ekonomskih in fizično-geografskih razmer. Razlike v deležu degradiranih območij, izračunanih s to metodo, segajo od približno 63-67 % v regijah Rostov in Volgograd do manj kot 1 % v regijah Amur, Kaluga in Ivanovo.
7,2 milijona ton – izguba pridelka v Indiji
Izčrpavanje tal je eden najbolj perečih okoljskih problemov Indije. Skoraj dve tretjini držav sta v stanju poslabšanja, kar pomeni zmanjšano produktivnost zemlje.
Letne izgube pridelka zaradi erozije tal v Indiji so ocenjene na 7,2 milijona ton, kar ustreza med 4 in 6,3 odstotki letne kmetijske proizvodnje.
Napoveduje se, da bo Indija kmalu prehitela Kitajsko kot najbolj naseljena država na svetu. To lahko še poslabša problem tal.
65 % – kopensko rudarjenje v Afriki
V Afriki se izkopava do 65 % produktivne zemlje, dezertifikacija pa prizadene 45 % ozemlja celine.
Velik del tega problema je krčenje gozdov, kar pa tudi ni lahka naloga. Na primer, zapletena mreža revščine, etničnih sporov in naraščajočega prebivalstva v kenijskem gozdnem rezervatu Olpusimore je le nekaj dejavnikov, ki vodijo v divje krčenje gozdov in degradacijo zemlje.
Neto izguba gozdov v Afriki še naprej narašča in zadnja ocena je, da se vsako leto izgubijo 4 milijone hektarjev gozdov.
Vir: AgroBusiness (Rusija)