Svetovna žetev pšenice pada. Trenutno je skupna vrednost 780,59 milijona ton, kar je 2 milijona ton manj od novembrske napovedi. Vodilne države (Argentina, Avstralija, Kanada, EU, Rusija in Ukrajina) bodo skupaj le 328,72 milijona ton Pšenica zbrati proti načrtovanim 330,8 milijona ton. Ali bodo trenutne razmere vplivale na kmetijski trg v Rusiji, stroške žita v Ruski federaciji in po svetu?
Tveganja in priložnosti za Rusijo
Zmanjšanje žetev pšenice vodi do zmanjšanja svetovne ponudbe. Strokovnjaki ameriškega ministrstva za kmetijstvo pojasnjujejo padec pridelka pšenice v Argentini za 3 milijone ton s sušo in zmanjšanjem površin - najslabši rezultat od leta 2014-2015. Kanada bo zbrala 1,2 milijona ton manj. Toda Avstralija bo verjetno poročala o povečanju napovedanega pridelka za 2,1 milijona ton na 36,6 milijona ton. Ocena pridelka v Rusiji (91 milijonov ton), Ukrajini (20,5 milijona ton) in državah EU (134,3 milijona ton) je ostala nespremenjena.
Na podlagi napovedi ameriškega ministrstva za kmetijstvo jo ruski izvozniki težko imenujejo pozitivno, pravi strokovnjak IVA Partners Artem Shahurin.
»Hkrati z upadom napovedi žetve pšenice v Argentini in Kanadi so ameriški analitiki nadgradili številke za največje izvoznike na splošno. In izvoz iz Rusije je zrasel relativno manj kot iz Avstralije, Ukrajine in EU. Hkrati se je znižala napoved povpraševanja na svetovnem trgu, predvsem s strani potrošnikov iz Severne Afrike, ki so tradicionalno veliki porabniki ruske pšenice. Glede na to, da je dobava ruskega žita skozi evropska pristanišča še vedno zapletena, bi lahko na to negativno vplival padec izvoznih cen ruskega žita. Vendar pa je splošna prilagoditev napovedi ameriškega ministrstva za kmetijstvo nepomembna in ne bo imela bistvenega vpliva na svetovni trg,« je dejal strokovnjak.
Kljub temu pa se glede na izjemno letino v Rusiji tveganje presežkov na domačem trgu povečuje, kar lahko v prihodnosti privede do zmanjšanja obdelovalnih površin, meni strokovnjak.
»Toda glede na dejstvo, da so številni tuji dobavitelji proizvodov za predelavo žit zapustili ruski trg, to ponuja dobre možnosti za izgradnjo notranje predelave žit v državi. Prednost našega kmetijskega sektorja ostajajo razmeroma nizke cene energentov in gnojil, kar naj bi sektor podpiralo tudi v prihodnjih letih. Verjamemo tudi, da se bo rast dobav iz Rusije v azijske države nadaljevala z odpravljanjem napak v logističnih verigah, vendar se bodo omejitve v zahodni smeri čez nekaj časa zmanjšale,« napoveduje Artem Shahurin.
tveganje presežka
V letošnjem letu se v Rusiji pričakuje rekordna letina in presežek žita, pravi Anna Bujlakova, analitičarka Finama.
»Presežek na Žitni pridelki se tudi izvaža. Toda obseg izvoza bi lahko bil večji, če ne bi bilo različnih omejitvenih dejavnikov v obliki posrednih sankcij, izvoznih carin in močnega rublja. Presežek izdelka znižuje prodajne cene, zaradi česar je proizvodnja manj dobičkonosna, kar je negativno za proizvajalce,« dodaja.
Po mnenju analitika se lahko z ohranitvijo tega položaja nekateri pridelovalci osredotočijo na pridelke z višjimi maržami.
Koristi samo za potrošnike
"Analiza Ministrstva za kmetijstvo ZDA je približno nižja od napovedi pred enim mesecem - novembra 2022," trdi doktor ekonomije, višji znanstvenik v Centru za kmetijsko politiko na Inštitutu za uporabne ekonomske raziskave Denis Ternovsky.
»Če govorimo o napovedi v primerjavi z lansko letino — sezono 2021/22 — pričakujemo rahlo rast (+0,2 %). Prihodnji pridelek 2023 v Rusiji je že kmetijsko leto 2023/24, ki ni vključeno v trenutno napoved ameriškega ministrstva za kmetijstvo,« pojasnjuje ekonomist.
Po njegovem mnenju trenutno ni razloga za pričakovanje tako rekordne kot šibke letine: napovedi industrije kažejo, da naj bi bila blizu srednje ravni.
"Velikost pridelka pšenice nima velikega vpliva na domači trg - tudi v najslabšem primeru se domače potrebe zaprejo, presežek pa se izvozi. Pomembnejša ni velikost pridelka, ampak dinamika svetovnih cen. Svetovne cene žita so novembra padle za 1,3 % v primerjavi z oktobrom, vendar so se po podatkih FAO zvišale za 6,3 % v primerjavi z letom prej. S krepitvijo rublja in nadaljevanjem nerešenih izvoznih carin je poslovanje na ruskem trgu zdaj bolj ugodno za potrošnike kot za proizvajalce. Cene pšenice so skoraj 30 % pod lanskoletno ravnjo in se približujejo cenam iz leta 2019,« ugotavlja Denis Ternovsky.
Diverzifikacija je nujna
Glavna ugotovitev ameriškega ministrstva za kmetijstvo je, da v svetu obstaja težnja k zmanjšanju proizvodnje pšenice, komentira Catherine Kosareva, poslovodna partnerica analitske agencije OT Consulting.
"V skladu z zakoni trga bo z zmanjšanjem ponudbe neizogibno sledila rast cen - povpraševanje bo ostalo na enaki ravni," je prepričana.
Po mnenju strokovnjaka so razlogi za zmanjšanje površin in naravne anomalije.
»Hkrati je Rusija ena najbolje opremljenih držav z vidika prehranske varnosti. Leta 2022 je bilo v Rusiji zbranih 150 milijonov ton žita, 2/3 pridelka je padlo na pšenico različnih sort. Prvič so zapolnjene vse zmogljivosti za predelavo sončnic. To je v mnogih pogledih zasluga podpore kmetijsko-industrijskega kompleksa. Od slednjega: največja velikost tako imenovanega kratkega kredita se je povečala s 500 na 800 milijonov rubljev, aktivno se dela na podpori državljanom, ki vodijo zasebno gospodinjstvo, blagovne znamke z ruskega trga prek dobaviteljev iz Kitajske, Indije in Turčije za zamenjavo . Delež pridelka semen postopoma narašča, delež uvoza pa se zmanjšuje - to je tradicionalno slabost ruskega kmetijstva. Domače potrebe države so zaprte, presežek, odvisno od letine, se pošlje v izvoz. Kitajska je eden od stabilnih kupcev ruskega žita, za pšenico pa sankcij praktično ni.”
Vendar pa je po mnenju sogovornika "Izvestija" na delu še en dejavnik: zaradi pretirane krepitve rublja je lahko prodaja pšenice neugodna za pridelovalce.
»Izhod za takšne in kakršnekoli slabo predelane izdelke je en sam – vlagati v razvoj predelave in že predelane izdelke prodajati v izvoz. Po mojem mnenju je povsem primerno razmisliti o možnosti z mehanizmom za izmenjavo investicijskih kvot, ki se je tako dobro obnesel v ribiški industriji,« povzema Ekaterina Kosareva zusamm.
Vir: Zerno.ru (Rusija)