moka

Cene moke v Kazahstanu so padle pod stroške proizvodnje

Na trgu moke so to sezono vsi v rdečih številkah, tako kazahstanski predelovalci žit kot njihovi glavni kupci v srednji Aziji. Razlog so padajoče cene pšenice. To pomeni, da imajo mukomoly jeseni Žitni pridelki kupili po 120 tisoč tenge/tono in zdaj morajo moka prodajajo po 115-110 tisoč tenge/tono. To je za njih slabost. Enako velja za kupce – kupili so moko po določeni ceni, potem pa je cena padla. Se pravi, pred mesecem dni je bila cena 260 dolarjev na tono, zdaj je 240 dolarjev na tono. Zdaj, ko je vročinski val, moke ni več mogoče dolgo skladiščiti in skladišča so prisiljena blago prodajati po trenutni ceni – z izgubo zase.

Kriza industrije

Razmere v žitno predelovalni industriji v Kazahstanu so kritične. Zlasti v regiji Kostanay, kjer je večina mlinov v državi, 90 odstotkov mlinskih kompleksov miruje. Podobno je tudi v drugih regijah. Junija in julija bo statistika pokazala velik upad izvoza moke iz Kazahstana. To je slabo za državo – manj deviznih prihodkov in izgubljena delovna mesta. Poleg tega nepobrano žito povzroča povečanje prenosnih zalog, kar posledično pritiska na cene pšenice.

Razlogov za to stanje je več. Glavna težava so nizke odkupne cene za moka, ki jih ponujajo kupci v Afganistanu, glavnem trgu za kazahstansko moko v zadnjih letih. Glede na cene surovin in prodajne cene končnega izdelka je dobičkonosnost proizvodnje moke zdrsnila v negativno območje.

Ruska pšenica stane okoli 14.000 rubljev na tono (brez DDV) v obratu Kostanay,« pojasnjuje Alikhan Talgatbek. – Domača pšenica stane okoli 90.000 tenge (z DDV). Izvozna cena za moka slabša kakovost, ki sprejme Afganistan, je 240 $ na meji (DAP Saryagash). V najboljšem primeru je okoli 250 dolarjev. Ta cena vključuje 45 $ za prevoz od Kostanay do železniške postaje Saryagash. Tudi če vzamete rusko pšenico brez DDV, je cena tone moke zdaj 270 dolarjev. In da bi ustvarili vsaj majhen dobiček, bi morala biti prodajna cena v Saryagashu vsaj 285 dolarjev.

Srednjeazijski kupci niso pripravljeni ali sposobni plačati več. Vsi so prenatrpani v svojih kampih zaradi velikega toka od decembra do aprila,« je dejal. To je povzročilo presežek ponudbe na trgu. Poleg tega je pričakovati nadaljnje znižanje cen žita in moke. To kupce sili v premor in odpoved pogodb.

V poštev prihaja tudi ruski presežek pšenice - država išče nove trge, tudi s povečano proizvodnjo in prodajo moke.

ruski moka zdaj pošiljajo v Afganistan prek Kaspijskega morja,« je dejal Alikhan Talgatbek. – V Turkmenistanu se raztovori in po kopnem prepelje v Afganistan. Je ceneje.

DDV past

Drugi najpomembnejši problem je nevračilo DDV s strani države izvoznikom moke. To celotno žitnopredelovalno gospodarstvo takoj postavi v minus za 12 %. Glede na to, da je proizvodnja že tako na nizki dobičkonosnosti, je to nesmiselno in podjetja nehajo delati.

Državni dolg za DDV do industrije je zdaj zelo visok,« je dejal Alikhan Talgatbek. – Skupaj proračun zdaj predelovalcem žita dolguje več kot 40 milijard tenge. Nekatera podjetja dolgujejo 1,5-2 milijardi tenge. Največ se jih je nabralo do leta 2022. In kolikor vemo, jih nihče ne bo poravnal. Posledično bodo izračuni brez vračila DDV šli v primanjkljaj za 15-20%.

Razlog za neplačilo je dvom davkarije, da je družbenik mlinarske družbe plačal DDV. To zamuja vračila davkov za velikanske zneske.

Veriga je naslednja: trgovska hiša je moko izvozila tako, da jo je odkupila od mlina,« pojasnjuje Alikhan Talgatbek. – To pomeni, da je prevzela DDV mlina. Mlin pa je kupil pšenico z. B. iz Prodkorporatsiya. »Prodkorporatsiya ga je kupila od nekoga drugega, oni so ga kupili od nekoga drugega. Nekje v tej verigi so davčni inšpektorji ugotovili nekaj kršitev. Posledično se DDV ne vrne izvozniku, trgovski hiši. In še ni dokončno pojasnjeno, ali se je kršitev nanašala na odkup pšenice ali ne. Mogoče je šlo za kakšno storitev. Ali pa je šlo za prodajo drugih vrst kmetijskih pridelkov. Ne vemo, za kaj gre pri petem ali šestem plemenu. Toda rezultat je enak – izvoznik ne dobi vračila DDV.

Nevarno žito

Trg z moko si bo počasi opomogel šele jeseni, ko bodo skladišča v srednji Aziji prazna. Vprašanje pa je, kako se bodo izkušnje letošnje sezone prenesle v prihodnjo. Vedno več mukomologov sklepa, da kazahstanska pšenica postaja "strupena" (v ekonomskem smislu), je dejal Talgatbek. Z drugimi besedami, z njim je nevarno delati, saj je vračilo DDV praktično nemogoče. Za domače predelovalce je lažje in bolj donosno preiti na rusko žito. Ali na splošno selitev proizvodnje v sosednjo državo, Uzbekistan ali Rusijo.

Pri ruskem žitu ni težav z vračilom DDV,« pravi Alikhan Talgatbek. – Kupiš jo, plačaš uvozni prometni davek, pa še takrat stane enako kot kazahstanska pšenica, če ne manj. Predelaš, izvoziš moko - in brez težav dobiš povrnjen DDV. Bolje je, da ne delate s kazahstansko pšenico, je "strupena", kot zdaj vedo vsi mlini. Če vzamete tono kazahstanske pšenice, boste imeli težave z njo, pa še DDV ne boste dobili povrnjenega za ves izvoz. Zakaj potrebujemo te težave? Ponavljam: zdaj je lažje uvoziti surovine, jih predelati in izvoziti končni izdelek. In ne zapletajte se s kazahstanskim žitom. To je globalna sprememba miselnosti med procesorji in ko se bo to zgodilo, se bo zelo težko vrniti nazaj.

Strokovnjak tudi poudarja, da so med lastniki mlinov v Kostanaju tuji poslovneži. Ogledajo si pogoje v različnih državah in izberejo najboljše. Če so v Kazahstanu takšne težave za izvoznike, za katere je kriva vlada, potem je povsem mogoče prenesti posle v Uzbekistan ali Rusijo, kjer ni težav.

pritisk na cene

Rezultat je jasen vsem udeležencem v panogi: ker so mukomoli drugi največji kupec kazahstanske pšenice (za trgovci), bo njihova zavrnitev nakupa kazahstanskega žita povzročila močno povečanje nezahtevane ponudbe na trgu. To bo povzročilo še večji pritisk na cene. In cena kazahstanske pšenice bo padala, dokler ne bo dosegla cene ruske pšenice. In cene na ruskem domačem trgu so trenutno okoli 10-11 tisoč rubljev/tono, preračunano po trenutnem tečaju - 55-60 tisoč tenge. Kazahstanska pšenica je trenutno na voljo za 81-82 tisoč tenge/tono.

Seveda bo veliko odvisno od tega, kakšno letino bosta letos imela Kazahstan in Rusija. In na splošno o tem, kako se bodo razvijale cene pšenice na svetovnem trgu. Trenutno vsi čakajo in opazujejo vreme. V Kazahstanu grozi suša, vročinski valovi pa so tudi v obmejnih regijah Rusije. Vendar je za napovedi še prezgodaj in situacija se bo razjasnila sredi julija. Potem bomo videli, kakšne cene lahko trg pšenice in moke pričakuje jeseni.

Vir: Ukragroconsult (Ukrajina)

21
NAZAJ K KMETIJSTVU
×