Lakota

Se svet sooča z naraščajočo prehransko krizo?

Svetovne cene hrane, ki so padale zadnjih devet mesecev zapored, ostajajo rekordne že več desetletij. In luči na koncu tunela ni videti – ravno nasprotno, proizvodnja pada, število stradajočih pa narašča. Glede na to se bo vloga Rusije pri zagotavljanju svetovne prehranske varnosti okrepila.

Cene osnovnih živil so se v prihodnjih devetih mesecih leta 2022 na svetovnem trgu znižale po najvišji vrednosti v zgodovini marca. Konec lanskega leta so bili za odstotek nižji kot konec leta 1, kažejo podatki Organizacije Združenih narodov za prehrano in kmetijstvo (FAO).

Kljub temu je bil povprečni indeks cen ob koncu leta 2022 za 14,3 odstotka višji kot v letu 2021. Posledično so stroški žita dosegli nov rekord in presegli številke iz leta 2011. Povprečne cene pšenice so bile za 15,6 odstotka višje kot v letu 2021, za Več za 24,8 odstotka. To zvišanje cen žit v FAO pojasnjujejo z "znatnimi motnjami na trgih, vse večjo negotovostjo, višjimi cenami energije in proizvodnje, neugodnimi vremenskimi razmerami v nekaterih ključnih državah dobaviteljicah in močnim povpraševanjem".

»Povprečne cene rastlinskih olj, mleka in mesa so se izkazale za najvišje v več kot tridesetih letih«.

Tudi povprečne cene rastlinskega olja, mleka in mesa so bile po rezultatih leta 2022 najvišje v zgodovini opazovanj FAO (od leta 1990), cene sladkorja pa najvišje od leta 2012.

»FAO drugo leto beleži inflacijo v svetu nad 30%, danes je že nad 35%. Skok se je zgodil zaradi nakopičenih težav, ki so gospodarstva razvitih držav črpale z ničemer podprtim denarjem,« je dejala nekdanja podpredsednica vlade Viktorija Abramčenko.

Rezultati za leto 2022 so pokazali, da so se cene glavnih surovin indeksa prilagodile, vendar so se decembra cene mleka znižale za 17 %. Žitni pridelki za 12 %, za sladkorja za 7 % in za meso za 6 % nad ravnmi iz leta 2021. Znižale so se le cene nafte, je povedala Daria Snitko, vodja Centra za gospodarske napovedi Gazprombank.

V primerjavi s povprečnimi vrednostmi leta 2010 so bile cene vseh dobrin konec leta 2022 višje za 25-30 %. Leta 2022 bi svetovno prehransko krizo lahko premagali s prizadevanji Združenih narodov in Rusije skupaj s Turčijo in drugimi državami, strateškimi partnericami na svetovnem trgu z žitom, jim je povedal profesor na dodiplomski katedri za trgovinsko politiko REU. GV Plekhanova Ibrahim Ramazanov.

Direktor urada FAO za komuniciranje z Rusko federacijo Oleg Kobyakov pravi, da so energetska kriza, pa tudi geopolitične napetosti okoli situacije z Ukrajino leta 2022, med tradicionalnimi dejavniki tveganja za poslabšanje prehranske krize (npr. povečanje svetovne prebivalcev). FAO si prizadeva odpraviti lakoto do leta 2030. A očitno je, da ta cilj v preostalih sedmih letih ne bo dosežen. Nasprotno: število lačnih še naprej narašča. In če je prej šlo za ekonomsko dostopnost hrane, potem leta 2023 "obstajajo objektivna in resna tveganja, da bo hrana, njene posamezne skupine, postala fizično nedostopna," je dejal Kobjakov na razstavi Agros.

Pri tem bo imela pomembno vlogo precejšnja omejitev dostopa do ruskih mineralnih gnojil. Zaradi težav s tovorom, transportom in zavarovanjem tovora so se cene zanje zvišale. Posledično se je njihova dostopnost kmetom zmanjšala. In manj gnojila kot vnesete, manj pridelka dobite, je dejal Oleg Kobyakov.

Do začetka leta 2023 se je svetovni trg s hrano na splošno še lahko prilagodil geopolitičnim razmeram in posebnostim svetovnega trga, pravi Ibrahim Ramazanov. "Poleg tega je bila svetovna prehranska kriza premagana tudi zaradi rekordne letine žita in drugih osnovnih surovin za proizvodnjo hrane v Rusiji," je dejal strokovnjak.

Zato je po njegovem mnenju zaradi visokega izvoznega potenciala leta 2023 mogoče pričakovati bolj uravnotežen scenarij razvoja svetovnega trga hrane.

Po mnenju Viktorije Abramčenko bodo svetovne cene hrane v letu 2023 nedvomno še rasle. »Kriza na svetovnem trgu hrane se bo nadaljevala. Kajti trg hrane je odvisen od dveh drugih – trga mineralnih gnojil in trga energije. In za druge države tukaj ni mogoče pričakovati izboljšav,« je pojasnila v intervjuju za RIA.

V naslednjih dveh do treh letih lahko pričakujemo, da bodo cene za vse izdelke ostale visoke glede na raven iz konca leta 2010, se strinja Daria Snitko.

Leta 2023 svet čaka na popolno prehransko krizo, je decembra za Trust Technologies (prej PwC) povedal Mikhail Magrilov, vodja storitev za vladne agencije in podjetja javnega sektorja. Podvojitev cen gnojil in energije od leta 2021 ter izjemna volatilnost in nepredvidljivost cen so pomenili, da se je rast kmetijske proizvodnje upočasnila na 1,1 % na leto. To ni dovolj, da bi nahranili rastoče prebivalstvo Zemlje (in nedavno smo presegli osem milijard ljudi), tudi če bi si vsak lahko privoščil nakup dragih živil, pravi Magrilov.

Po podatkih Združenih narodov bi bilo leta 2021 10 % svetovnega prebivalstva (828 milijonov ljudi) lačnih. Če ne bodo sprejeti drastični ukrepi za končanje krize, se bo svet soočil z množično lakoto, politično destabilizacijo in nenadzorovanimi migracijami, je julija lani opozoril Svetovni program ZN za hrano.

»Število trendov razhodov narašča, kot da nekatere regije po svetu poskušajo narediti situacijo kritično. Primer tega je agresivno sprejemanje agende ESG, zlasti v Evropi, v ozadju naraščajočih stroškov in upadanja ponudbe ključnih surovin,« je dejal Magrilov.

Glavno tveganje za leto 2023 bodo seveda vremenske razmere. »Pogledali bomo vreme v Črnem morju, glavnem proizvajalcu pšenice, v Evropi in USA, pozorno opazujte,« pojasnjuje Daria Snitko.

A tako v EU kot v USA vse pogosteje se obravnava tematika krajšanja posevka. Očitno je tudi, da Evropa prehaja v dolgoročni trend zmanjševanja proizvodnje. Zato bodo ocene pridelka pri nas, predvsem pšenice, še naprej glavne na žitnem trgu in določale višino cen, pravi poznavalec.

»V Evropi in USA letine se krčijo. Zato bodo ocene pridelka v Rusiji še naprej najpomembnejše na svetovnem žitnem trgu in bodo določale raven cen.«

»Tveganje vrnitve svetovne prehranske krize je povezano predvsem s politiko USA in njihovi zavezniki nprusamoški so nameravali zaostriti globalno konfrontacijo in željo USAizboljšati lastno globalno konkurenčnost z omejevanjem gospodarske rasti drugih držav,« pravi Ramazanov.

Poleg tega lahko težave na svetovnem trgu energije, gnojil in nekaterih virov povzročijo tudi določeno povišanje cen hrane na svetovnem trgu, dodaja strokovnjak.

Stabilizacijo in izhod z vrha je verjetno mogoče doseči le z deglobalizacijo in ustvarjanjem številnih velikih regionalnih grozdov po svetu. Za Rusijo to pomeni usmerjen razvoj odnosov s številnimi partnerskimi državami, s katerimi ima naša država številne skupne interese in velik menjalni potencial. To so lahko države, kot so Indija, Iran, Turčija, Uzbekistan, Kitajska, pravi Mihail Magrilov.

Kar zadeva Rusijo, je notranji trg po besedah ​​Abramčenka zanesljivo zaščiten pred svetovnimi dvigi cen, tudi zaradi obstoječih izvoznih tarif. Z razpoložljivostjo hrane ni težav. Leta 2022 so v Rusiji poželi izjemen pridelek žit (skoraj 154 milijonov ton) in drugih poljščin. Za določena živila (npr. žita in rastlinsko olje) je proizvodnja večkrat večja od povpraševanja.

"Zagotovo lahko rečemo, da naša država že dolgo ni bila v najboljši formi, kot je bila v tekoči sezoni," pravi Dmitry Rylko, generalni direktor Inštituta za kmetijske trge in gospodarstvo (IKAR). Zdaj je glavna naloga odpeljati čim več žita in olja za obrise domačega trga, sicer se soočamo s hudimi presežki zmogljivosti in izgubami. Rusija lahko do konca sezone na svetovni trg prinese 45,5 milijona ton pšenice, kar bi bil absolutni rekord, ocenjuje strokovnjak. To je bilo pred 20 leti nepredstavljivo.

A to ne pomeni, da se lahko pomirimo. Zdaj smo dosegli samooskrbo s številnimi izdelki prvega reda. Še vedno pa obstajajo proizvodna sredstva za kmetijstvo. In tu situacija ni več tako rožnata: država je močno odvisna od uvoza semen, genskega materiala in agrokemikalij, pravi Rylko.

Direktor Vseslovenskega inštituta za kmetijske probleme in informatiko. Aleksander Petrikov iz Nikonova ugotavlja tudi "določeno stabilizacijo" ruskega domačega trga. Kljub temu inflacija hrane v državi ostaja visoka - v letih 2019 in 2020 je bila neprimerljivo nižja, pravi. Poleg tega ne gre pozabiti, da je delež izdatkov za hrano v ruskem proračunu zelo visok - zdaj znaša približno 32,9%. »In ekonomska dostopnost hrane je najpomembnejši pokazatelj prehranske varnosti države,« poudarja strokovnjak.

Vir: Zerno na spletu (Rusija)

6
NAZAJ K KMETIJSTVU
×