Svet se sooča z novim temperaturnim rekordom 3. julija 2023, najbolj vročim dnevom v zgodovini, kar nakazuje, da je posledica podnebnih sprememb zvišanje globalnih temperatur, poroča UkrAgroConsult, ki se sklicuje na Bloomberg.
Tudi vročinski valovi postajajo vse pogostejši in silovitejši. Ključni dejavnik je vlažnost. Leta 2022, ko so vročinski valovi prizadeli Indijo, Pakistan, Bangladeš, Nepal in Šrilanko, so v New Delhiju zabeležili najvišje temperature nad +49 °C.
Leta 2023 so dele Indije spet prizadele vroče predmonsunske temperature – slabe novice za pridelke, napovedi pridelka in donos.
Drugod je vroče vreme zajelo Teksas in severno Mehiko. Za poletje v Evropi so napovedane nenavadno vroče in suhe razmere.
Tradicionalno so visoke temperature in visoka vlažnost največje v južni Aziji in subtropskem podnebju.
Ponekod v Indiji mokri termometer (eden od dveh termometrov v psihrometru, katerega krogla je obdana z vlažnim materialom, tako da voda nenehno izhlapeva in ohlaja kroglo) preseže +32 °C; Združeni narodi napovedujejo, da bo Indija ena prvih držav, ki bo presegla temperaturo mokrega termometra +35 °C. Vremenski vzorci El Niño poganjajo stolpec živega srebra v regiji na ravni brez primere.
Deli Pakistana, Bližnjega vzhoda in Mehike bi lahko doživeli izjemno vročino in visoko vlažnost.
Toda tudi kraji z zmernim podnebjem bodo vedno pogosteje doživeli neverjetno vroče dni. V Združenem kraljestvu so julija 2022 zabeležili rekordno temperaturo +40,3 °C, na Portugalskem pa +47 °C, vendar je razmeroma nizka vlažnost ohranila temperaturo mokrega termometra pri +25 °C v obeh državah. Španija in Portugalska sta leta 2023 zabeležili najbolj vroč april doslej, ko je masa vročega zraka konec junija na nekaterih območjih dvignila temperature do +40 °C. Vročinski val je prišel sredi obsežne suše, ki je že drugo leto zapored prizadela ibersko regijo.
V krajih z vročim vremenom postane vsak vidik življenja težji in neenakosti se povečajo, zlasti v mestnih območjih.
Toda posledice se čutijo tudi v hladnejših krajih, predvsem zaradi višjih cen hrane in energije.
Na primer, vroče poletje leta 2022 v Indiji je povzročilo upad proizvodnje pšenice in prisililo drugega največjega proizvajalca pšenice na svetu v prepoved izvoza, kar je povečalo strah pred svetovnim pomanjkanjem hrane in inflacijo glede na vojno v Ukrajini, čeprav Indija ni velik izvoznik. (Navsezadnje je imela Indija rekordno letino pšenice).
Podobna vremenska situacija v letu 2023 bi lahko ponovno prizadela pšenico, oljno ogrščico in čičeriko. Po izračunih Bloomberg Economics je prejšnji El Niños pomembno vplival na svetovno inflacijo, saj je zvišal cene neenergetskih surovin za 3,9 odstotne točke in cene nafte za 3,5 odstotne točke.
Vročinski val prav tako poslabšuje sušo, dodatno obremenjuje pridelke in znatno vpliva na svetovno letino in napovedi pridelka.
Nova veja znanosti, raziskovanje ekstremnih dogodkov, vzpostavlja povezavo med globalnim segrevanjem in hudimi vremenskimi pojavi, in to z določeno stopnjo natančnosti.
Vročinski valovi so v direktnem Zusapovezanih z onesnaževanjem s toplogrednimi plini, ki ga povzroča človeštvo.
Vročinski valovi ter suša in veter spodbujajo požare v naravi, zato znanstveniki menijo, da podnebne spremembe povzročajo požare v zahodnem delu sveta. USA, povečano v Avstraliji in drugod. ("Požarna sezona" v USA je zdaj 2 meseca daljši kot v sedemdesetih in osemdesetih letih prejšnjega stoletja.)
Tropski cikloni, znani tudi kot orkani ali tajfuni, zaradi globalnega segrevanja postajajo vse intenzivnejši. Toplejša voda in vlažnejši zrak, dve posledici globalnega segrevanja, spodbujata nevihte, kot je ogromen ciklon, ki je aprila 2023 prizadel Zahodno Avstralijo.
V Indiji in Pakistanu je zaradi podnebnih sprememb 30-krat večja verjetnost, da bosta doživela vročinske valove.
Vir: Ukragroconsult (Ukrajina)