Svetovni voditelji poskušajo rešiti „žitni dogovor“. Soočajo se z osrednjo težavo: dogovor, ki je bil že trikrat podaljšan, skorajda ne velja, poroča UkrAgroConsult, ki se sklicuje na Bloomberg.
Ukrajinska črnomorska pristanišča, ki so bila jeseni 2022 polna ladij, so zdaj skoraj prazna, saj Skupni koordinacijski center ne deluje. Nekaj preostalih ladij se počasi pregleduje. Ruski uradniki še naprej nasprotujejo podaljšanju dogovora, Kijev pa Moskvo obtožuje, da ga poskuša sabotirati.
Leta 2022 sta se ZN in Turčija pogajala o pobudi za izvoz žita iz črnomorskih pristanišč, da bi ustvarili varno pot za izvoz po Rusiji, ki je napadla Ukrajino. Od takrat je bilo v okviru »sporazuma o žitu« na svetovne trge izvoženih skoraj 33 milijonov ton žita, ki je pomagal znižati cene hrane in okrepiti vitalni ukrajinski kmetijski sektor.
Podaljšanje pogodbe je predvideno 17. julija 2023. EU, USA in ZN si prizadevajo za nadaljevanje. Pogovori potekajo sredi ukrajinske protiofenzive, ki jo podpirajo zahodne vlade.
Rusko zunanje ministrstvo je dejalo, da ni razloga za podaljšanje pakta, in navedlo 5 ovir za lastni izvoz hrane, ki jih želi odstraniti. Analitiki pravijo, da bi prekinitev pogodbe o žitu lahko strmo povišala stroške za ukrajinske kmete in zmanjšala tisto, kar ZN imenujejo "rešilna bilka za svetovno prehransko varnost".
Proizvodnja žita v Ukrajini se že krči pod težo vojne, njen izvoz pa bi lahko padel na najnižjo raven v zadnjih 10 letih. Dogodki v Ukrajini so kmetom leta 2023 preprečili prodajo svojih pridelkov.
Izvozni dogovor je zmanjšal ogromne zaloge, ki si jih je Ukrajina nabrala po ruski invaziji, ki je ustavila skoraj vso pomorsko trgovino. ZusaSkupaj s pridelkom, prodanim prek EU, se je ukrajinski izvoz žita v sezoni 2022/23 ujemal s tistim v sezoni 2021/22.
Z začetkom nove žetve se ta napredek zmanjšuje: v začetku junija so pretovorili manj kot dve ladji na dan, kar je precej pod izvozno zmogljivostjo. Moskva je blokirala eno od treh odprtih pristanišč in od 26. junija ni bila sprejeta nobena nova ladja, čeprav uprava ukrajinskih morskih pristanišč izganja skoraj 30 ladij, ki so jih registrirale druge tri strani.
»Zdi se, da je sporazum zastarel. Ko pride nova letina, bo dostop do morskih pristanišč ključnega pomena za ukrajinsko kmetijstvo in svetovno bilanco stanja,« so povedali analitiki Rabobank.
Prekinitev dogovora bo Ukrajino prisilila k izvozu več kmetijskih proizvodov prek donavskih pristanišč, pa tudi prek železniškega in cestnega tranzita čez mejo EU. Te poti so se izkazale za gospodarsko rešitev: tonaža zdaj presega tonažo, ki se prevaža po črnomorskem koridorju, in vlada jo želi še povečati.
A tudi to ima svojo ceno. Poljska je prepovedala uvoz žita iz Ukrajine zaradi prevelike ponudbe lokalnih kmetov. Tudi druge vzhodnoevropske vlade so uvedle omejitve.
Največja težava za ukrajinske izvoznike so stroški, ki se povečajo, ko je treba žito prevažati na dolge razdalje in po različno velikih železniških progah. »Pri trenutnih logističnih stroških in tržni ceni so vsa žita izguba,« pravijo v skupini Agrotrade.
Nekateri vidijo dobro podlogo, če koridor ne uspe: črnomorski izvoz bi se lahko pospešil, če bi se Ukrajina odločila, da bo pristanišča ostala odprta, ne da bi jo oviral nadzor ladij, ki ga zahteva dogovor, meni Andrej Novoselov, analitik pri Barva Invest.
Kernel Holding SA, največji ukrajinski izvoznik sončničnega olja, je dejal, da je pripravljen nadaljevati pošiljanje tovora, če se obrambni in infrastrukturni ministrstvi strinjata. Junija je ukrajinska vlada ustanovila zavarovalni sklad v vrednosti 547 milijonov dolarjev za odškodnino podjetjem, katerih ladje pristanejo v črnomorskih pristaniščih, če je izvozni posel preklican.
Ni jasno, ali bi bile ladjarske družbe pripravljene prečkati vojno območje brez podpore mednarodnega sporazuma. Dva turška uradnika sta pod pogojem anonimnosti povedala, da prihodnje ukrajinske dobave po izteku pogodbe niso verjetne.
Vir: Ukragroconsult (Ukrajina)